Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Težišče dela folklorista in zborovodje FRANCETA MAROLTA sta bili zbiranje in preučevanje slovenskih ljudskih napevov, ki jih je želel ohraniti in znova oživiti v izvirni in neposredni obliki. Zastopal je stališče, da je slovenska glasbena folklora le del celotne narodove preteklosti, zato je pri svojih raziskovanjih uporabljal primerjalno metodo.
Poleg tega je ustanavljal folklorne plesne skupine ter mojstrsko prirejal in harmoniziral ljudske pesmi. Leta 1926 je ustanovil Akademski pevski zbor in ga vodil petnajst let, 1934. leta pa je do podrobnosti izdelal načrt za ustanovitev Folklornega inštituta, ga deset let vodil in tako postavil temelje slovenski etnomuzikologiji. France Marolt se je rodil na današnji dan leta 1891 na Brdu pri Lukovici.
—–
Oblikovalka filmske maske BERTA MEGLIČ se je po končani frizerski, kozmetični in lasuljarski šoli specializirala v filmskih šolah v Beogradu in Parizu. Svojo ustvarjalno pot je začela že pri prvem slovenskem celovečernem povojnem filmu “Na svoji zemlji” leta 1948. Njeno delo so visoko cenili tudi v drugih jugoslovanskih kinematografijah, saj so jo vabili prav k sodelovanju v maskersko zahtevnejših filmih, na primer “Bitki na Neretvi”.
Maske je oblikovala tudi svetovno znanim igralcem kot so Jean Gabin, Burt Lancaster in Orson Welles. V njeni filmografiji je približno 200 domačih in tujih naslovov. Za svoje delo je dvakrat prejela zlato puljsko areno, nagrado Prešernovega sklada in leta 1997 Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Berta Meglič se je rodila na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
—–
Komorni zbor Radia Ljubljana so na pobudo tedanjega radijskega urednika Cirila Cvetka ustanovili spomladi leta 1945, prvič pa se je na valovih Radia Ljubljana oglasil na današnji dan istega leta – torej pred 72-imi leti.. V prvih letih po vojni je zbor gojil predvsem partizansko in revolucionarno pesem, sčasoma pa so programski izbor razširili še v starejša slogovna obdobja baročne in renesančne glasbe, v svetovno klasiko in romantiko ter v sodobno glasbeno ustvarjanje.
Komorni zbor Radia Ljubljana je tudi bistveno vplival na domačo glasbeno produkcijo in tako tudi na Slovenskem utemeljil zborovsko glasbo kot samostojno zvrst umetniškega delovanja zunaj ljudskoprosvetne ali etnične dejavnosti.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
——
Za konec pa še tole:
približno ob pol sedmih zjutraj ali natančneje ob 6. uri in 24 minut se je začelo koledarsko poletje.
V njem bomo uživali vse do 22. septembra, ko bomo dve minuti čez deseto uro zvečer stopili v koledarsko jesen.