Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil slikar PAVEL KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.
—–
Po napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo in Grčijo aprila leta 1941 – obe napadeni državi sta kapitulirali še v istem mesecu – je na današnji dan leta 1941 Nemčija brez vojne napovedi napadla še Sovjetsko zvezo, saj je pričakovala, da se bo hitro zlomila. S tem napadom na Sovjetsko zvezo je vojna zanjo in tudi za vse komunistične partije dobila pomen velike in svete domovinske vojne, z vstopom Združenih držav Amerike in mnogih drugih držav z raznih celin v vojno ter z novim bojiščem na Daljnem vzhodu pa naravo prave svetovne vojne.