Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Publicist in diplomat JOŽE GORIČAR je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mozirju.
—–
RUDI KOSMAČ je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 postal eden vodilnih igralcev Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kot interpret glavnih vlog pa je velikokrat sodeloval tudi pri občasnih gledaliških skupinah, največ pri Odru 57. Veliko je nastopal v televizijskih dramah, filmih in na radiu, od leta 1973 pa je bil profesor za umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Že s prvimi vlogami se je začel razvijati v oblikovalca karakternih likov. Suvereno je upodabljal, intelektualno in psihološko poglabljal ter zlasti jezikovno kultiviral zapletene človeške like iz klasične in tudi moderne dramatike. Rudi Kosmač se je uveljavil tudi kot mojstrski interpret poezije. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
—–
Alpinist ALEŠ KUNAVER je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves. Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu in ta se zdaj imenuje po njem. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah ter posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado. Aleš Kunaver se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave.
Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Publicist in diplomat JOŽE GORIČAR je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev jugoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih. Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mozirju.
—–
RUDI KOSMAČ je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 postal eden vodilnih igralcev Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kot interpret glavnih vlog pa je velikokrat sodeloval tudi pri občasnih gledaliških skupinah, največ pri Odru 57. Veliko je nastopal v televizijskih dramah, filmih in na radiu, od leta 1973 pa je bil profesor za umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Že s prvimi vlogami se je začel razvijati v oblikovalca karakternih likov. Suvereno je upodabljal, intelektualno in psihološko poglabljal ter zlasti jezikovno kultiviral zapletene človeške like iz klasične in tudi moderne dramatike. Rudi Kosmač se je uveljavil tudi kot mojstrski interpret poezije. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
—–
Alpinist ALEŠ KUNAVER je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves. Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Nepalu in ta se zdaj imenuje po njem. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah ter posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado. Aleš Kunaver se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave.
Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

17. december - Fran Orožen (1853) začetnik znanstvenega pogleda na turizem

Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

16. december - Dušan Bordon (1920) primorski rojak med garibaldinci

Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

15. december - Prešernove Poezije gredo v tisk (1846)

Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.12.2023

14. december - Vojeslav Mole (1886) umetnostni zgodovinar v Krakovu

Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov