Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tiskar LENART MRAVLJA, tudi Mraula ali Maraula, se je v sredini 16. stoletja rodil v Ljubljani ali Braniku. Obiskoval je tiskarsko šolo v Ljubljani, pozneje je bil tiskarski učenec v biblijskem zavodu v Urachu v Nemčiji, leta 1566 pa se je v Tübingenu vpisal tudi na univerzo. Po letu 1575 je delal pri tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu v Ljubljani, ko je bil ta izgnan, pa je leta 1583 v Wittenbergu sodeloval pri tiskanju Dalmatinove Biblije.
Z latiniziranim imenom Leonhardus Formica je pozneje deloval na Dunaju, kupil tiskarno in postal dvorni, deželni in univerzitetni tiskar ter knjigotržec. Tiskal je uradne spise, koledarje, univerzitetne učbenike in teze za disputacije, pesniške zbirke ter pravne, glasbene in nabožne spise, predvsem v latinščini, pa tudi v nemščini in madžarščini. Po Mravljevi smrti sta podjetje vodila naprej vdova Margareta in nato sin Matevž, po poroki sinove vdove Marije s tiskarjem Matevžem Cosmeroviusom leta 1640 pa sta se tiskarni združili in se razvili v najpomembnejšo dunajsko tiskarno v 17. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1843 je izšla prva številka prvega slovenskega poljudno-strokovnega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice«. Ustanoviteljica in lastnica Kranjska kmetijska družba je po večletnih pripravah zaupala urednikovanje Janezu Bleiweisu; ta je kot praktičen racionalist z utilitarističnimi cilji in kot živinozdravnik vtisnil Novicam osebnostni pečat. V listu je strokovno izobraževal in gojil tudi pisanje o tak o imenovanih domovinskih zadevah ter s sodelavci obravnaval slovstvena, jezikovna, zemljepisna in narodopisna vprašanja. Namenjen je bil slovenskim kmetom, obrtnikom, rokodelcem, posvetnim in kleričnim izobražencem z željo, da bi se dvignili na višjo gospodarsko in kulturno raven.
Novice so kritično poročale o napredku v svetu, hkrati pa objavljale poučne prispevke iz preteklosti. Med marčno revolucijo leta 1848 so se Novice iz poučnega lista spremenile v političnega. Zagovarjale so legitimizem, obsojale nasilno odpravo fevdalnih obveznosti in se zavzemale za mirno uveljavljanje kmetovih pravic. Kmetijske in rokodelske novice so izhajale do leta 1902 in so bile prvi slovenski množični list, ki je veliko prispeval k razvoju slovenske narodne zavesti ter politično in kulturno razgibal slovensko javnost.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti na Kontovelu pri Trstu.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan leta 1906 v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Tiskar LENART MRAVLJA, tudi Mraula ali Maraula, se je v sredini 16. stoletja rodil v Ljubljani ali Braniku. Obiskoval je tiskarsko šolo v Ljubljani, pozneje je bil tiskarski učenec v biblijskem zavodu v Urachu v Nemčiji, leta 1566 pa se je v Tübingenu vpisal tudi na univerzo. Po letu 1575 je delal pri tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu v Ljubljani, ko je bil ta izgnan, pa je leta 1583 v Wittenbergu sodeloval pri tiskanju Dalmatinove Biblije.
Z latiniziranim imenom Leonhardus Formica je pozneje deloval na Dunaju, kupil tiskarno in postal dvorni, deželni in univerzitetni tiskar ter knjigotržec. Tiskal je uradne spise, koledarje, univerzitetne učbenike in teze za disputacije, pesniške zbirke ter pravne, glasbene in nabožne spise, predvsem v latinščini, pa tudi v nemščini in madžarščini. Po Mravljevi smrti sta podjetje vodila naprej vdova Margareta in nato sin Matevž, po poroki sinove vdove Marije s tiskarjem Matevžem Cosmeroviusom leta 1640 pa sta se tiskarni združili in se razvili v najpomembnejšo dunajsko tiskarno v 17. stoletju.
—–
Na današnji dan leta 1843 je izšla prva številka prvega slovenskega poljudno-strokovnega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice«. Ustanoviteljica in lastnica Kranjska kmetijska družba je po večletnih pripravah zaupala urednikovanje Janezu Bleiweisu; ta je kot praktičen racionalist z utilitarističnimi cilji in kot živinozdravnik vtisnil Novicam osebnostni pečat. V listu je strokovno izobraževal in gojil tudi pisanje o tak o imenovanih domovinskih zadevah ter s sodelavci obravnaval slovstvena, jezikovna, zemljepisna in narodopisna vprašanja. Namenjen je bil slovenskim kmetom, obrtnikom, rokodelcem, posvetnim in kleričnim izobražencem z željo, da bi se dvignili na višjo gospodarsko in kulturno raven.
Novice so kritično poročale o napredku v svetu, hkrati pa objavljale poučne prispevke iz preteklosti. Med marčno revolucijo leta 1848 so se Novice iz poučnega lista spremenile v političnega. Zagovarjale so legitimizem, obsojale nasilno odpravo fevdalnih obveznosti in se zavzemale za mirno uveljavljanje kmetovih pravic. Kmetijske in rokodelske novice so izhajale do leta 1902 in so bile prvi slovenski množični list, ki je veliko prispeval k razvoju slovenske narodne zavesti ter politično in kulturno razgibal slovensko javnost.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti na Kontovelu pri Trstu.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan leta 1906 v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov