Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
Filmski zgodovinar in dramaturg VLADIMIR KOCH se je rodil na današnji dan leta 1912 v Logu pod Mangartom. V Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se nato izpopolnjeval v Milanu, Rimu in Parizu. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte internirali v taborišče Dachau. Po vojni je urejal revijo Obzornik ter bil dramaturg pri Triglav in Viba filmu. Objavil je številne članke in eseje, predvsem o zgodovini svetovnega filma, ter bil pobudnik ustanavljanja ljubljanske kinoteke. Vladimir Koch je v osemdesetih letih na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval zgodovino filma.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
Filmski zgodovinar in dramaturg VLADIMIR KOCH se je rodil na današnji dan leta 1912 v Logu pod Mangartom. V Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se nato izpopolnjeval v Milanu, Rimu in Parizu. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte internirali v taborišče Dachau. Po vojni je urejal revijo Obzornik ter bil dramaturg pri Triglav in Viba filmu. Objavil je številne članke in eseje, predvsem o zgodovini svetovnega filma, ter bil pobudnik ustanavljanja ljubljanske kinoteke. Vladimir Koch je v osemdesetih letih na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval zgodovino filma.
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov