Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
—-
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan leta 1875 v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan leta 1925 v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 48-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
—-
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan leta 1875 v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan leta 1925 v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 48-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov