Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan leta 1919 podpisal “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajst profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem kreiranju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan pred 80-imi leti sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan leta 1919 podpisal “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajst profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem kreiranju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveiji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan pred 80-imi leti sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, leta 1959 pa so muzejske zbirke preselil na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Neveljaven email naslov