Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjemm Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
——
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjemm Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov