Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Sicer pa je nastopil v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1673 se je v Gorici rodil misijonar JANEZ KRSTNIK MESAR. Po jezuitski gimnaziji v Gorici je v Gradcu študiral teologijo in bil leta 1701 sprejet v jezuitski red. Zaprosil je za odhod v misijone: leta 1706 je iz Španije odplul v Macao, čez leto dni prispel tja in pet let deloval na jugu Kitajske. Nato je nameraval začeti misijonarsko delo v osrednjem Vietnamu, a je bil izgnan. V Vietnam se je znova vrnil leta 1715. Med preganjanjem kristjanov nekaj let pozneje je bil ujet in zaprt v Hanoju. Tam je v ječi zaradi bolezni in izčrpanosti umrl. Znano je pismo misijonarja Janeza Krstnika Mesarja iz leta 1715 o kitajskih običajih.
—–
Glasbenik LUDVIK ZEPIČ je leta 1919 v Zagrebu končal študij prava, pozneje pa je na srednji šoli ljubljanskega konservatorija študiral kompozicijo. Pred drugo svetovno vojno je vodil različne pevske zbore ter ustanovil Slovenski vokalni kvintet, s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Preučeval je opus Jakoba Gallusa, prirejal njegova dela za drugačne zborovske zasedbe in jih tako uvajal v koncertni repertoar. Iz tujine je pridobil nekaj izvirnikov, po daljšem iskanju pa je na Poljskem našel note za manjkajoči tenorski glas; šele to je omogočilo rekonstrukcijo in izdajo Gallusovih madrigalov pri Slovenski matici v Ljubljani.
V letih od 1948 do 1967 je naredil načrt za glasbeno zbirko v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jo uredil in vodil. Z zbranimi muzikalijami in drugim gradivom, ki je obsegalo več kot 40.000 enot, je postala največja tovrstna urejena zbirka v Jugoslaviji in s tem pomemben vir za preučevanje slovenske glasbene preteklosti in glasbe na splošno. Ludvik Zepič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Razborju pri Zidanem mostu.
—–
VALTER BOHINEC je z disertacijo “Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave v letih od 1880 do 1910” leta 1921 promoviral na ljubljanski univerzi kot prvi geograf. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Voloskem pri Opatiji. Zemljepis in zgodovino je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Neaplju. Leta 1925 je bil eden izmed ustanoviteljev in nekaj časa tudi predsednik Geografskega društva Slovenije, predsednik društva za raziskovanje jam Slovenije in Speleološke zveze Jugoslavije ter častni predsednik Jamarske zveze Slovenije. Valter Bohinec je bil eden izmed najuglednejših geografskih raziskovalcev pri nas. Pomembno je tudi njegovo kartografsko delo, saj je sodeloval pri izdelavi vrste zemljevidov Slovenije v različnih merilih in izvedbah ter bil avtor geografskih šolskih učbenikov.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Sicer pa je nastopil v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov