Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.
—–
Protestantski pridigar MARKO KUMPREHT se je rodil okoli leta 1550 v Ljubljani. Od leta 1577 do leta 1582 je študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih deželnih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu. Pozneje je študiral tudi v Strassbourgu. Leta 1588 so ga kranjski stanovi nastavili za predikanta v Ljubljani, kot pridigar pa je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele v bojih proti Turkom. Leta 1598 je bil skupaj z drugimi predikanti pregnan iz Kranjske. Protestantski pridigar Marko Kumpreht je tudi skladal cerkvene pesmi in v zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice leta 1595 je sedem pesmi z njegovim imenom.
—–
Gradbenik MAKS KLODIČ se je rodil na današnji dan leta 1875 v Trstu. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
—–
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
—–
Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.
—–
Protestantski pridigar MARKO KUMPREHT se je rodil okoli leta 1550 v Ljubljani. Od leta 1577 do leta 1582 je študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih deželnih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu. Pozneje je študiral tudi v Strassbourgu. Leta 1588 so ga kranjski stanovi nastavili za predikanta v Ljubljani, kot pridigar pa je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele v bojih proti Turkom. Leta 1598 je bil skupaj z drugimi predikanti pregnan iz Kranjske. Protestantski pridigar Marko Kumpreht je tudi skladal cerkvene pesmi in v zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice leta 1595 je sedem pesmi z njegovim imenom.
—–
Gradbenik MAKS KLODIČ se je rodil na današnji dan leta 1875 v Trstu. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
—–
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
—–
Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov