Zgodovinar AVGUST DIMITZ se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološke probleme in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.
—–
Legenda slovenskega radia, harmonikar AVGUST STANKO, je na takratnem Radiu Ljubljana začel sodelovati konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ker magnetofoni še niso bili običajni del prvega slovenskega radijskega studia, je čas med govornimi oddajami povezoval »živo«. Igral je na kromatično harmoniko,ki si jo je bil prislužil kot zmagovalec na tekmovanju na Velesejmu v Ljubljani. Končal je nižjo glasbeno šolo, nadaljeval zasebni študij in se nato posvetil »ljudskemu« instrumentu – harmoniki. Po drugi svetovni vojni je nekaj let poučeval na glasbeni šoli, ustanovil Pionirski harmonikarski zbor, nato pa do upokojnitve vodil govorno fonoteko Radia Ljubljana.
Stankov način igranja slovenskih narodnih pesmi na kromatično in ne na diatonično harmoniko, ki jo uporablja večina ljudskih godcev, je bila nekakšna vez med prvinskim ljudskim glasbenim izrazom in nekoliko bolj privzdignjenim muziciranjem. Zvoki njegove harmonike v preprostih, razumljivih harmonijah napevov, mnogokrat skupaj s pevcem ali pevskim duetom ter v instrumentalnem triu s klarinetom in kontrabasom, so ohranjeni tudi na približno tristo posnetkih iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja. Avgust Stanko se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.
——
NADA MATIČIČ, hči pisatelja Ivana Matičiča, se je rodila na današnji dan leta 1922 v Litiji. Leta1947 je na filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato skoraj štiri desetletja poučevala na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je začela objavljati razmeroma pozno (prvi roman je izdala pri štiridesetih letih), je napisala kar petnajst knjig proze. V svojih delih se je naslanjala na realistično tradicijo, življenje je opisovala v najrazličnejših oblikah – tako meščanstvo kot podeželje – v romanu »Labirint« se je lotila problematike sodobne srednje šole, leta 1984 pa je izdala tudi avtobiografski roman »Moja hoja z očetom«.
—–
Gledališki režiser MIRAN HERZOG je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral še v celjskem in mariborskem; v zadnjem je bil tri leta tudi ravnatelj.
Po letu 1965 je največ delal v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.