Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju – tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
—–
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
—–
Pravnik, dramatik in pesnik JERNEJ STANTE se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Leta 1926 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in Varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama s psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
—–
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju – tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
—–
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
—–
Pravnik, dramatik in pesnik JERNEJ STANTE se je rodil na današnji dan leta 1900 v Šentjurju pri Celju. Leta 1926 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1941 je sodeloval z Osvobodilno fronto in Varnostno-obveščevalno službo, leta 1943 pa je bil na osvobojenem ozemlju imenovan za sodnika Višjega vojaškega sodišča. Po koncu vojne je opravljal visoke sodniške službe, v strokovnem časopisju pa objavljal prispevke o partizanskem in gospodarskem sodstvu, javnem tožilstvu ter državni arbitraži. Jernej Stante je v obdobju med obema vojnama s psevdonimom Stanko Zalar objavljal pesmi in odlomke dramskih pesnitev, v katerih je močno opazen vpliv Strindberga in nemškega ekspresionizma, predvsem kozmičnega. V dela je rad vpletal folkloro in eksotiko neznanih dežel.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
—–
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov