Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil pridigar JERNEJ BASAR. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, 1718. leta pa je stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem. Pridige Jerneja Basarja so jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi.
—–
Policijski uradnik VLADIMIR KANTE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Šmarju pri Ajdovščini. Iz prava je doktoriral 1941. leta, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami protifašištov in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec na ljubljanski policiji. Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in obešen.
—–
Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.
Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža popeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga
(breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi takšen poiskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel tramvaj.
—–
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa ob ustanovitvi jugoslovanskega podjetja za zračni promet Aeroput, ko je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd.
Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.