Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan pred 240-imi leti.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Hortikulturnica slovenskega rodu JELENA DE BELDER – KOVAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1925 v Belju na Hrvaškem. V zagrebu je diplomirala iz agronomie, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli.
Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali pred dobrim desetletjem ob predvajanju televizijskih serij, ki so govorile o njej oziroma prikazovale njeno hortikulturno delo. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je podelil baronski naslov.
—–
V Avstro-Ogrski je s prvo svetovno vojno začel veljati sistem izrednih zakonov, ki so omejili politično življenje in uvedli cenzuro. Oblast je posebno ostro preganjala Slovence. Zaradi narodnega mišljenja, protinemštva, ruso- in srbofilstva so jih med drugim zapirali tudi na ljubljanski grad. Temu se ni izognil niti pisatelj Ivan Cankar.
11. avgusta leta 1914 ga je namreč neka Vrhničanka ovadila orožništvu, češ da je v gostilni izrekel do Srbov prijazne besede. Prijeli so ga, vendar ga je okrajni sodnik zaradi nesmiselne ovadbe izpustil. Toda ne za dolgo. Že čez nekaj dni, na današnji dan leta 1914, so ga orožniki spet prijeli in ga brez zaslišanja zaprli na ljubljanski grad. Po treh tednih ga je zaslišal vojaški sodnik, vendar so šele po dveh mesecih postopek ustavili in Ivana Cankarja izpustili.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan pred 240-imi leti.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Hortikulturnica slovenskega rodu JELENA DE BELDER – KOVAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1925 v Belju na Hrvaškem. V zagrebu je diplomirala iz agronomie, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli.
Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali pred dobrim desetletjem ob predvajanju televizijskih serij, ki so govorile o njej oziroma prikazovale njeno hortikulturno delo. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je podelil baronski naslov.
—–
V Avstro-Ogrski je s prvo svetovno vojno začel veljati sistem izrednih zakonov, ki so omejili politično življenje in uvedli cenzuro. Oblast je posebno ostro preganjala Slovence. Zaradi narodnega mišljenja, protinemštva, ruso- in srbofilstva so jih med drugim zapirali tudi na ljubljanski grad. Temu se ni izognil niti pisatelj Ivan Cankar.
11. avgusta leta 1914 ga je namreč neka Vrhničanka ovadila orožništvu, češ da je v gostilni izrekel do Srbov prijazne besede. Prijeli so ga, vendar ga je okrajni sodnik zaradi nesmiselne ovadbe izpustil. Toda ne za dolgo. Že čez nekaj dni, na današnji dan leta 1914, so ga orožniki spet prijeli in ga brez zaslišanja zaprli na ljubljanski grad. Po treh tednih ga je zaslišal vojaški sodnik, vendar so šele po dveh mesecih postopek ustavili in Ivana Cankarja izpustili.
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov