Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec in notar MATE HAFNER se je rodil na današnji dan leta 1865 v Dorfarjah pri Škofji Loki. Na Dunaju je študiral pravo, notarski izpit pa je opravil v Gradcu. Služboval je pri pisatelju Janku Kersniku na Brdu pri Lukovici, pozneje pa v Senožečah, Radečah, Kostanjevici in v Ljubljani. Najprej se je poskusil kot pisatelj, vendar se je pozneje posvetil naravoslovju, zlasti entomologiji – preučevanju žuželk. Raziskoval je po Sloveniji, največ v Julijskih Alpah in ustvaril velike in pomembne zbirke metuljev in hroščev. Mate Hafner je bil eden izmed prvih naravovarstvenikov, saj si je prizadeval za ustanovitev varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer.
—–
Na današnji dan leta 1871 so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
—–
Skladatelj in dirigent ROBERT STOLZ se je glasbeno izobraževal na Dunaju in v Berlinu. V letih od 1898 do 1901 je bil kapelnik v nemškem Mestnem gledališču v Mariboru; tam so tudi izvedli njegovo prvo scenskoglasbeno delo “Študentovske šale”. Pozneje je delal v Brnu in Mannheimu, najdlje pa na Dunaju. Bil je eden zadnjih ustvarjalcev novejše dunajske plesne operete postraussovskega obdobja. Napisal je glasbo za okoli šestdeset operet in spevoiger, za več kot sto filmov in dvesto popevk. Njegove operete so izvajali tudi v Mariboru in Ljubljani. Skladatelj in dirigent Robert Stolz se je rodil na današnji dan leta 1880 v Gradcu.
—–
Z izjemno toplino glasu, vitko postavo in ostro rezanimi črtami obraza je bil igralec JOŽE ZUPAN imeniten tako v gledaliških kakor tudi v filmskih in televizijskih vlogah. Med njegove legendarne nastope sodita Cankarjev Hlapec Jernej in Bevkov kaplan Martin Čedermac, dve pokončni postavi domače književnosti. Po meščanski in dvorazredni trgovski šoli je bil od leta 1927 zaposlen kot bančni uradnik, hkrati pa je začel nastopati v ljubljanskih ljubiteljskih gledališčih.
Po drugi svetovni vojni je v ljubljanski Drami opravil avdicijo za poklicnega igralca in do upokojitve odigral tam več kot sto različnih, po večini karakternih, pa tudi komičnih vlog. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec in notar MATE HAFNER se je rodil na današnji dan leta 1865 v Dorfarjah pri Škofji Loki. Na Dunaju je študiral pravo, notarski izpit pa je opravil v Gradcu. Služboval je pri pisatelju Janku Kersniku na Brdu pri Lukovici, pozneje pa v Senožečah, Radečah, Kostanjevici in v Ljubljani. Najprej se je poskusil kot pisatelj, vendar se je pozneje posvetil naravoslovju, zlasti entomologiji – preučevanju žuželk. Raziskoval je po Sloveniji, največ v Julijskih Alpah in ustvaril velike in pomembne zbirke metuljev in hroščev. Mate Hafner je bil eden izmed prvih naravovarstvenikov, saj si je prizadeval za ustanovitev varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer.
—–
Na današnji dan leta 1871 so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
—–
Skladatelj in dirigent ROBERT STOLZ se je glasbeno izobraževal na Dunaju in v Berlinu. V letih od 1898 do 1901 je bil kapelnik v nemškem Mestnem gledališču v Mariboru; tam so tudi izvedli njegovo prvo scenskoglasbeno delo “Študentovske šale”. Pozneje je delal v Brnu in Mannheimu, najdlje pa na Dunaju. Bil je eden zadnjih ustvarjalcev novejše dunajske plesne operete postraussovskega obdobja. Napisal je glasbo za okoli šestdeset operet in spevoiger, za več kot sto filmov in dvesto popevk. Njegove operete so izvajali tudi v Mariboru in Ljubljani. Skladatelj in dirigent Robert Stolz se je rodil na današnji dan leta 1880 v Gradcu.
—–
Z izjemno toplino glasu, vitko postavo in ostro rezanimi črtami obraza je bil igralec JOŽE ZUPAN imeniten tako v gledaliških kakor tudi v filmskih in televizijskih vlogah. Med njegove legendarne nastope sodita Cankarjev Hlapec Jernej in Bevkov kaplan Martin Čedermac, dve pokončni postavi domače književnosti. Po meščanski in dvorazredni trgovski šoli je bil od leta 1927 zaposlen kot bančni uradnik, hkrati pa je začel nastopati v ljubljanskih ljubiteljskih gledališčih.
Po drugi svetovni vojni je v ljubljanski Drami opravil avdicijo za poklicnega igralca in do upokojitve odigral tam več kot sto različnih, po večini karakternih, pa tudi komičnih vlog. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov