Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

06.09.2017


Cesar Friderik III. je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okrog Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga, že drugi, Krištof Ravbar, pa je dobil knežji naslov; ta je ljubljanskim škofom ostal do konca prve svetovne vojne.

Ustanovitev ljubljanske škofije pred 556-imi leti je pospešila tudi urbanistični razvoj prostora okoli na novo prezidane cerkve svetega Nikolaja, ki je postala stolnica. Z zidavo novih stavb se je ta del Ljubljane spremenil iz ribiškega naselja (sveti Nikolaj je tudi zavetnik ribičev in čolnarjev) v škofovsko prestolnico. Na levem bregu Ljubljanice (na današnjem Dvornem trgu) je v tistem času zrastla vicedomska palača (sedež namestnika deželnega kneza), deželni stanovi so si na prostoru današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti postavili svojo hišo – lontovž, na Novem trgu pa so  začele svoja domovanja zidati nekatere plemiške družine. Tako se je ob koncu 15. stoletja podoba Ljubljane počasi spreminjala, saj sta kamen in opeka kot gradbeni material začela zamenjevati les.

—–

Slikar FORTUNAT  BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je malo znanega. Dokumentirano je njegovo šolanje v letih od 1756 do 1760 v Rimu. Čeprav ni znano,  kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev.

O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike nabožne vsebine. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji razen na Primorskem, pa tudi na Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih mestih: v zavihkih oblačil, na robovih miz ali pisem in na robovih mečev.

—–

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 116-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo,  časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.

Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

06.09.2017


Cesar Friderik III. je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okrog Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga, že drugi, Krištof Ravbar, pa je dobil knežji naslov; ta je ljubljanskim škofom ostal do konca prve svetovne vojne.

Ustanovitev ljubljanske škofije pred 556-imi leti je pospešila tudi urbanistični razvoj prostora okoli na novo prezidane cerkve svetega Nikolaja, ki je postala stolnica. Z zidavo novih stavb se je ta del Ljubljane spremenil iz ribiškega naselja (sveti Nikolaj je tudi zavetnik ribičev in čolnarjev) v škofovsko prestolnico. Na levem bregu Ljubljanice (na današnjem Dvornem trgu) je v tistem času zrastla vicedomska palača (sedež namestnika deželnega kneza), deželni stanovi so si na prostoru današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti postavili svojo hišo – lontovž, na Novem trgu pa so  začele svoja domovanja zidati nekatere plemiške družine. Tako se je ob koncu 15. stoletja podoba Ljubljane počasi spreminjala, saj sta kamen in opeka kot gradbeni material začela zamenjevati les.

—–

Slikar FORTUNAT  BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je malo znanega. Dokumentirano je njegovo šolanje v letih od 1756 do 1760 v Rimu. Čeprav ni znano,  kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev.

O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike nabožne vsebine. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji razen na Primorskem, pa tudi na Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih mestih: v zavihkih oblačil, na robovih miz ali pisem in na robovih mečev.

—–

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 116-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo,  časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.

Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.


10.08.2024

18. avgust - z balonom od Belgije do Goričkega (1934)

Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

17. avgust - Henrika Šantel (1874) emancipirana likovna umetnica

Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

16. avgust - Ljubljanska borza za blago in vrednote (1924)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

15. avgust - prvo spominsko znamenje v čast Josipu Jurčiču (1882)

Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

14. avgust - šesta slovenska čitalnica na Primorskem (1864)

»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

13. avgust - župan Gradca iz Slovenskih goric (1927)

Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

12. avgust - Ivan Cankar po ovadbi aretiran (1914)

Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

11. avgust - prvo srečanje pod mogočno Najevsko lipo (1991)

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

10. avgust - prihod največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz (1942)

Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

9. avgust - Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi (1797)

Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

8. avgust - hude poplave prizadele Slovenijo (1926)

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

7. avgust - Slavko Jan (1904) režiser enega od mejnikov v razvoju našega gledališča

Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

6. avgust - Janez Marolt (1943) zgodovinarjeva pot od antike do Homškega hriba

Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 5 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov