Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.09.2017


NIKOLAJ  HOFFMAN  je bil po poklicu sicer nožar, izdeloval pa je tudi kirurške instrumente. Hkrati se je zanimal za književnost in pisal nemške in slovenske pesmi ter leta 1868 izdal satirično enodejanko »Maskenball«. Ukvarjal se je še z naravoslovjem, predvsem z jamsko favno. Politično je podpiral revolucionarne ideje iz leta 1848 in deloval med ljubljanskimi obrtniškimi demokrati. Nikolaj Hoffman se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ljubljani.

—–

Strojnik, društveni delavec in publicist  CIRIL  JEKOVEC  je v Pragi diplomiral iz strojništva in zemljemerstva. Leta 1914 je odšel v Argentino in pri vojaškem geografskem inštitutu prevzel nadzor nad trasami železnic v provinci Santa Fé. Ko so jugoslovanski priseljenci leta 1915 osnovali organizacijo »Jugoslovanska narodna odbrana«, je postal njen član in na območju svojega delovanja ustanovil več odsekov. Pozneje je v Buenos Airesu prevzel vodstvo »Centra Jadran za Južni Atlantik«, ki je usklajeval domoljubno delo v Argentini, Braziliji in Urugvaju. Urejal je glasilo »Jadran« in vanj pisal v slovenščini, hrvaščini in španščini.

Po ustanovitvi jugoslovanskega generalnega konzulata je v letih od 1922 do 25 vodil njegovo pisarno ter ustanovil časopis »Gospodarstvo«, ki je izhajal v slovenščini, hrvaščini in češčini. Načeloval je oddelku za patente in bil soustanovitelj firme za načrtovanje železobetonskih objektov. Po drugi svetovni vojni je v tedniku »Nova domovina« urejal stalni rubriki »Argentinske vesti« in »Pod lipo«. Ciril Jekovec se je rodil na današnji dan leta 1881 v Ljubnem.

—–

Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo. Zadnjo polemiko je sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. V pismu Ivanu Hribarju je o spomeniku in o »pohujšljivi, nesramno odgaljeni ženski podobi« nad njim med drugim zapisal:

»Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spomenik odbral, še bolj pa obsojam, da ga je mestna občina ljubljanska sprejela in v varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev. V imenu vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodičen, v imenu nedolžne mladine, prosim Vas, gospod župan, prosim občinski odbor, izvolite za sveto sramežljivost globoko razžaljiv kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zaméniti ga z drugim, spodobno oblečenim …«

Škofovo pismo je izzvalo pravi vihar zagovornikov in nasprotnikov, a kljub temu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka, ugledni arhitekt Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 112-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage. Z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.09.2017


NIKOLAJ  HOFFMAN  je bil po poklicu sicer nožar, izdeloval pa je tudi kirurške instrumente. Hkrati se je zanimal za književnost in pisal nemške in slovenske pesmi ter leta 1868 izdal satirično enodejanko »Maskenball«. Ukvarjal se je še z naravoslovjem, predvsem z jamsko favno. Politično je podpiral revolucionarne ideje iz leta 1848 in deloval med ljubljanskimi obrtniškimi demokrati. Nikolaj Hoffman se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ljubljani.

—–

Strojnik, društveni delavec in publicist  CIRIL  JEKOVEC  je v Pragi diplomiral iz strojništva in zemljemerstva. Leta 1914 je odšel v Argentino in pri vojaškem geografskem inštitutu prevzel nadzor nad trasami železnic v provinci Santa Fé. Ko so jugoslovanski priseljenci leta 1915 osnovali organizacijo »Jugoslovanska narodna odbrana«, je postal njen član in na območju svojega delovanja ustanovil več odsekov. Pozneje je v Buenos Airesu prevzel vodstvo »Centra Jadran za Južni Atlantik«, ki je usklajeval domoljubno delo v Argentini, Braziliji in Urugvaju. Urejal je glasilo »Jadran« in vanj pisal v slovenščini, hrvaščini in španščini.

Po ustanovitvi jugoslovanskega generalnega konzulata je v letih od 1922 do 25 vodil njegovo pisarno ter ustanovil časopis »Gospodarstvo«, ki je izhajal v slovenščini, hrvaščini in češčini. Načeloval je oddelku za patente in bil soustanovitelj firme za načrtovanje železobetonskih objektov. Po drugi svetovni vojni je v tedniku »Nova domovina« urejal stalni rubriki »Argentinske vesti« in »Pod lipo«. Ciril Jekovec se je rodil na današnji dan leta 1881 v Ljubnem.

—–

Na današnji dan leta 1905 so v Ljubljani slovesno odkrili spomenik pesniku Francetu Prešernu. Izdelal ga je akademski kipar Ivan plemeniti Zajec. Akcijo zbiranja denarja za postavitev spomenika je začel  ljubljanski župan Ivan Hribar. Že od razpisa natečaja naprej so se v slovenskem javnem življenju vrstile polemike o ceni in prostoru, kjer bi stal, po odkritju pa zaradi razgaljene muze nad Prešernovo glavo. Zadnjo polemiko je sprožil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, znan po požigu Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, po drugi strani pa kot avtor priročnika za spolno življenje, enega izmed najimenitnejših primerkov naše strokovne literature o spolnosti. V pismu Ivanu Hribarju je o spomeniku in o »pohujšljivi, nesramno odgaljeni ženski podobi« nad njim med drugim zapisal:

»Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spomenik odbral, še bolj pa obsojam, da ga je mestna občina ljubljanska sprejela in v varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev. V imenu vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodičen, v imenu nedolžne mladine, prosim Vas, gospod župan, prosim občinski odbor, izvolite za sveto sramežljivost globoko razžaljiv kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zaméniti ga z drugim, spodobno oblečenim …«

Škofovo pismo je izzvalo pravi vihar zagovornikov in nasprotnikov, a kljub temu spomenik Francetu Prešernu še danes  stoji na mestu, ki ga je izbral avtor podstavka, ugledni arhitekt Maks Fabiani, torej na Prešernovem ali v času odkritja Marijinem trgu. Odkritja pred 112-imi leti se je udeležilo približno 20.000 ljudi, med njimi tudi župani Zagreba, Beograda in Prage. Z ljubljanskega gradu so se razlegale topovske salve, slavnostni govornik pa je bil pisatelj doktor Ivan Tavčar.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


Stran 42 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov