Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1739 se je v Zagaju pri Ponikvi rodil MIHAEL ZAGAJŠEK, ki je bil pozneje župnik na Kálobju v okolici Celja. Zapisoval je slovenske pridige in sestavil slovar, ki pa je ostal v rokopisu. Pod imenom Georg Sellenko je izdal slovnico, v kateri je bila ob nemškem jeziku prvič uporabljena tudi slovenščina. Verjetno je prav on ohranil Kalobški rokopis, ki ga je iz njegove zapuščine dobil Anton Martin Slomšek. Štajerske besede iz slovarja Mihaela Zagajška so prišle v Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
—–
V začetku septembra leta 1834 je v Ljubljani začela delovati zasebna trgovska šola Ferdinanda Mahra. Bila je prvi nedržavni zavod v Avstriji in je postala ena najboljših šol te vrste v monarhiji; slovela je po vsem Balkanu. Mahrova trgovska šola je delovala vse do prve svetovne vojne.
—–
Gozdarski in lovski strokovnjak MIRKO ŠUŠTERŠIČ je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Kropi.
—–
JOSIP TURK je leta 1919 v Rimu doktoriral iz filozofije in teologije, nato pa je v Münchnu študiral še pomožne zgodovinske vede. V letih med 1926 in 1945 je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino cerkve. Raziskoval je tudi preteklost ljubljanske škofije, napisal več študij o škofu Tomažu Hrenu ter izdal učbenik cerkvene zgodovine. Odmevna sta bila njegovo odkritje in analiza prvotnega zakonika cistercijanskega reda, objavljenega leta 1936 ob 800. obletnici ustanovitve stiške opatije. Josip Turk se je rodil na današnji dan leta 1895 v Stópičah v okolici Novega mesta. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Združene države Amerike.
—–
MILOŠ ZIDANŠEK se je izučil za peka in delal v Mariboru ter pozneje v Zagrebu. Leta 1936 je bil zaradi revolucionarnega delovanja obsojen, po dveh letih zapora se je vrnil v Maribor ter tam organiziral demonstracije in stavke. Takoj po okupaciji aprila leta 1941 je v severovzhodni Sloveniji organiziral narodnoosvobodilno gibanje, pozneje postal član vrhovnega poveljstva partizanskih čet ter sodeloval v najuspešnejših akcijah štajerskih partizanov. Februarja leta 1942 je kot poveljnik Šercerjevega bataljona v okolici Velikih Blok v spopadu z Italijani padel. Narodni heroj Miloš Zidanšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v kraju Straža na Gôri pri Dramljah.
——
Na današnji dan leta 1920 se je v Ljubljani rodila pesnica MINKA KORENČAN. Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa je delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, a so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov