Skladatelj in glasbeni pisec MARIJ KOGOJ je začel komponirati že med študijem glasbe na Dunaju; snoval je nove skladbe, razvijal izvirno harmonijo ter kot eden redkih slovenskih skladateljev predstavil svoje umetniške in glasbene nazore v revialnem tisku. 1920. leta se je uveljavil kot najbolj spobudna osebnost mladih pri predstavitvi avantgardne umetnosti v krogu tako imenovane novomeške pomladi. Sicer je bil korepetitor v ljubljanski operi ter predavatelj harmonije in slovenske zgodovine glasbe na šoli Glasbene matice.
Kogoj je s svojim skladateljskim in teoretičnim delom utemeljitelj in osrednja osebnost našega glasbenega ekspresionizma. Zaradi izvirnega in poglobljenega izraza, osredotočenega zlasti na človekovo notranjost, še posebno v operi “Črne maske”, sodi, tako kot Jacobus Gallus, med skladatelje evropskega pomena. Marij Kogoj se je rodil na današnji dan leta 1892 v Trstu.
——
Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti. Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev. Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila.
Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.
——-
Operna in koncertna pevka ZORA ROPAS je v sezonah od 1920 do 1926 V ljubljanski operi pela osrednje altovske in mezzosopranske vloge, po vrnitvi z dveletne koncertne turneje po Združenih državah Amerike pa se je posvetila predvsem pedagoškemu delu. Kot pedagoginja je leta 1953 na glasbeni šoli v Kopru organizirala tudi oddelek za solopetje. Rodila se je na današnji dan leta 1893 v Novem mestu.
—–
Zdravnik FRANJO ZDRAVIČ se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil na današnji dan leta 1920 v Dolgi vasi pri Kočevju.