Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1568 se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in »Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago«. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Ljubljani rodila društvena delavka JOSEPHINE TRATNIK. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev Slovencem v domovino.
——
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-
prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Novem Sadu.
—–
Sopranistka REZIKA KORITNIK je pravo lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je leta 1951 posnela Mojčino pesem. Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
—–
Na predlog sovjetske Komunistične partije je bil na današnji dan pred 70-imi leti ustanovljen Informbiro – informacijski biro komunističnih in delavskih strank. Njegov namen naj bi bil usklajevanje delovanja partij, vendar je postal orodje Stalinove politike do socialističnih držav. Junija 1948. leta je Informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije, češ, da je zašla s pravilne poti in jo pozval, naj se pokori Komunistični partiji Sovjetske zveze. Jugoslovanska partija je to resolucijo zavrnila in s tem je bilo konec njenega članstva. Informbiro, ki je mednarodnemu delavskemu gibanju naredil veliko škodo, je aprila 1956 objavil, da je razpuščen.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1568 se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in »Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago«. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Ljubljani rodila društvena delavka JOSEPHINE TRATNIK. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev Slovencem v domovino.
——
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-
prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Novem Sadu.
—–
Sopranistka REZIKA KORITNIK je pravo lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je leta 1951 posnela Mojčino pesem. Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
—–
Na predlog sovjetske Komunistične partije je bil na današnji dan pred 70-imi leti ustanovljen Informbiro – informacijski biro komunističnih in delavskih strank. Njegov namen naj bi bil usklajevanje delovanja partij, vendar je postal orodje Stalinove politike do socialističnih držav. Junija 1948. leta je Informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije, češ, da je zašla s pravilne poti in jo pozval, naj se pokori Komunistični partiji Sovjetske zveze. Jugoslovanska partija je to resolucijo zavrnila in s tem je bilo konec njenega članstva. Informbiro, ki je mednarodnemu delavskemu gibanju naredil veliko škodo, je aprila 1956 objavil, da je razpuščen.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov