Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je na današnji dan leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let pred tem določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako pred 169-imi leti postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila razobešena že nekaj mesecev pred tem. 7. aprila pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« vse vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podrage podrejeni vikariatu v Šembidu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strúkovcih v Prekmurju.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Zdravnik internist MATIJA HORVAT je leta 1959 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in od leta 1969 delal na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino v ljubljanskem Kliničnem centru. Bil je tudi redni profesor na medicinski fakulteti. Preučeval je zlasti ishemično bolezen srca, motnje srčnega ritma in patološka stanja pri hudo prizadetih bolnikih. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in newyorške Akademije znanosti.
Bil je tudi zdravnik več slovenskih alpinističnih odprav, predavatelj in instruktor v šoli za gorske vodnike v nepalskih gorah leta 1990 ter kot član Gorske reševalne službe zdravnik-reševalec. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Matija Horvat se je rodil na današnji dan leta 1935 v Škofji Loki.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je na današnji dan leta 1848 potrdilo kranjske deželne barve – belo, modro in rdečo – ki jih je že dvanajst let pred tem določil cesar Ferdinand; prejšnjo zlato je zamenjala bela barva. Belo-modro-rdeča zastava je tako pred 169-imi leti postala slovenska narodna zastava, prvič pa je bila razobešena že nekaj mesecev pred tem. 7. aprila pred gostilno »Zlata zvezda« v Wolfovi ulici v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1889 so krajani Podráge na Vipavskem ljubljanskemu škofu poslali spomenico, v kateri so napovedali »izpis« vse vasi iz katoliške vere in prestop v pravoslavno. Dokument so podkrepili z 259 podpisi, od katerih je bilo 40 lastnoročnih; Podraga je imela takrat 505 prebivalcev. Nepismeni so svojo privolitev potrdili s križcem pred imenom. To je bil vrhunec podraškega upora. V njegovem ozadju so bili namreč več desetletij trajajoči spori s cerkveno in posvetno oblastjo, ki nista imeli posluha za ustanovitev samostojne župnije v tem kraju.
V cerkvenem pogledu so bili namreč krajani Podrage podrejeni vikariatu v Šembidu (zdaj Podnanos) in tja so morali dajati vsakoletno bero, prispevke za krste, poroke, pogrebe in za popravilo šembiške cerkve, čeprav so imeli svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Pred to odločno napovedjo prestopa v »staro vero«, kot so tedaj imenovali pravoslavje, so se posvetne in cerkvene oblasti uklonile in Podraga je dobila še večjo cerkveno samostojnost, kot so jo pričakovali, vaščani pa so »po daljšem premisleku« svojo pravoslavno namero opustili.
—–
Agronom in šolnik EMERIK ŠIFTAR je leta 1927 diplomiral v Budimpešti, nato pa je več kot štiri desetletja poučeval na strokovnih šolah v Mariboru, Svečini, Rakičanu in Murski Soboti. Pred drugo svetovno vojno je organiziral jugoslovanske sadne razstave v Mariboru, po njej pa semenske sejme v Murski Soboti. Vodil je tudi prekmursko poljedelstvo in pridelovanje semen. Veliko je objavljal v lokalnem časopisju, kot sodelavec glasil madžarske narodne skupnosti pa je prispeval k zbliževanju med njo in Slovenci. Bil je tudi zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Emerik Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Strúkovcih v Prekmurju.
—–
Pripovednica in pesnica ANGELA JONTES – GELČ se je rodila na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Končala je trgovski tečaj in delala v različnih odvetniških pisarnah ter kot delavka v tovarni kartona. Po vojni je delala v uredništvu Državne založbe Slovenije. Najprej je objavljala predvsem novele z ljubezensko, socialno in psihološko tematiko: opisovala je življenje na družbenem dnu – zapuščene in zapite ženske, bebce in zapuščene otroke. Po naturalistični teoriji je prevzela tudi domneve o pomenu dednosti in okolja. Angela Jontes je izdala zbirko novel “Sreča na črepinjah”, v rokopisu pa je zapustila več pesmi v prozi.
—–
Zdravnik internist MATIJA HORVAT je leta 1959 diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani in od leta 1969 delal na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino v ljubljanskem Kliničnem centru. Bil je tudi redni profesor na medicinski fakulteti. Preučeval je zlasti ishemično bolezen srca, motnje srčnega ritma in patološka stanja pri hudo prizadetih bolnikih. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in newyorške Akademije znanosti.
Bil je tudi zdravnik več slovenskih alpinističnih odprav, predavatelj in instruktor v šoli za gorske vodnike v nepalskih gorah leta 1990 ter kot član Gorske reševalne službe zdravnik-reševalec. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Matija Horvat se je rodil na današnji dan leta 1935 v Škofji Loki.
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov