Na današnji dan leta 1700 se je v Mengšu rodil slikar FRANC JELOVŠEK. Med utemeljitelji ljubljanskega baročnega slikarstva se je edini uveljavil v stenskem slikarstvu in tako ga upravičeno štejemo za najpomembnejšega slovenskega freskanta. Kot eklektik je prevzel slogovne elemente italijanskih manieristov in prvine severnega baroka ter oblikoval regionalno različico iluzionističnega slikarstva. Delal je predvsem za cerkve, zlasti na Gorenjskem in Dolenjskem ter v Vipavski dolini. Med njegovimi najboljšimi deli so freske v kapeli Codellijeve graščine v Ljubljani ter freske v cerkvah na Skaručni, Sladki Gori in v Grobljah. Franc Jelovšek je risal tudi oljne slike in izdeloval načrte za oltarje in kulise za slavnostne sprejeme.
—–
Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.
Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.
Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.
—-
FRANCE ADAMIČ je doktoriral na agronomski fakulteti v Zemúnu ter se specializiral v Združenih državah Amerike, Italiji in Franciji. Sprva je bil zaposlen v slovenskem gospodarstvu. Pozneje je na biotehniški fakulteti v Ljubljani (leta 1982 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja) predaval drevesničarstvo, pomologijo ter uvod v kmetijstvo in živilstvo. Med drugim je bil dekan te fakultete, v letih 1964 in 1965 pa prorektor Univerze v Ljubljani ter direktor Kmetijskega inštituta Slovenije.
Raziskoval je domače in tuje populacije, tipe sadnih rastlin, fiziologijo prehrane, organizacijo in ekonomiko sadnih plantaž ter tehnološke postopke pridelovanja sadja. Še posebno je raziskoval razvoj slovenskega kmetijstva, zadružništva in agrotehniških znanosti ter pisal biografije pomembnih slovenskih naravoslovcev, zadružnikov in tehnikov. Leta 1977 je prejel Kidričevo nagrado in Jesenkovo priznanje. France Adamič se je rodil na današnji dan leta 1911 v kraju Spodnje Blato pri Grosupljem.
—–
Na današnji dan pred 60-imi leti so Sovjeti izstrelili v vesolje prvi umetni satelit, imenovan Sputnik ena (“sopotnik”). Bil je okroglaste oblike, s premerom 58 centimetrov in težak 83 kilogramov. Najbolj oddaljeni del njegove krožnice je bil 946 kilometrov od Zemlje, krožil pa je s hitrostjo več kot 28.500 kilometrov na uro. Zemljo je obletel v 96-ih minutah, imel je štiri antene ter dva radijska oddajnika, ki sta nenehno pošiljala signale na Zemljo. Izstrelitev Sputnika I. je začela novo obdobje raziskovanja vesolja, njegovo poslanstvo pa se je končalo čez natanko tri mesece, ko je zgorel v vesolju.