Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov