Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov