Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov