Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov