Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da odpre tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 442-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga. Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji večinoma klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
Arhitekt EMIL MEDVEŠČEK je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Inštitut Jožefa Štefana.
Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.
—–
Gospodarstvenica ELA DOBNIKAR je v Ljubljani končala meščansko šolo in nato delala v odvetniških pisarnah. Po letu 1945 je bila zaposlena pri Rdečem križu in pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, nato pa je postala pomočnica direktorja podjetja Ljudska pravica in leta 1962 direktorica Dela. Pripomogla je k prvimo obsežnejšim modernizacijam slovenske grafične dejavnosti po drugi svetovni vojni in k prvim večjim združitvam v tej panogi. Uresničila je prenovo proizvodnih in zgraditev novih poslovnih prostorov časopisne hiše Ljudska pravica ter združitev več manjših tiskarn v veliko, sodobno tehnično opremljeno časopisno-grafično podjetje Delo. Ela Dobnikar se je rodila na današnji dan leta 1916 na Prevójah pri Lukovici.