Na današnji dan pred 390-imi leti se je v Lübecku rodil polihistor ERASMUS FRANCISCI, s pravim imenom Erasmus von Finx. Po študiju prava na različnih univerzah se je ustalil v Nürnbergu; tam je prišel v stik z Janezom Vajkardom Valvasorjem in postal njegov pomočnik pri oblikovanju Slave vojvodine Kranjske. Valvasorju je popravljal jezik in slog ter samostojno obdelal starejšo zgodovino Kranjske. Napisal je prvo, peto, delno pa tudi deseto in trinajsto knjigo tega dela. Veliko je sodeloval tudi pri oblikovanju vsebinske celote, vendar nekateri posegi Erasmusa Franciscija v to Valvasorjevo delo pomenijo močnejše uveljavljanje nemške koncepcije o zgodovini Slovencev na Kranjskem.
—–
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan leta 1865 slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo prozvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran-Portorož-Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
—–
Matematik ALOJZIJ VADNAL se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači. Leta 1939 je doktoriral s temo »Različne definicije in ukrivljenosti prostorov« ter se nato izpopolnjeval v Avstriji, Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike. Do leta 1947 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, pozneje pa redni profesor na ekonomski fakulteti. Ukvarjal se je zlasti z gospodarsko matematiko; zaslužen je za uvajanje matematičnih metod v ekonomijo, med drugim linearnega, bilinearnega in dinamičnega programiranja, teorije lokacij in operacijskega raziskovanja.
Objavil je številne strokovne in poljudne članke ter več deset knjig, predvsem učbenikov. Alojzij Vadnal je bil predsednik in častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov ter Prirodoslovnega društva Slovenije, častni doktor Univerze v Ljubljani ter leta 1969 prejemnik Kraigherjeve nagrade.