Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil pripovednik, publicist in strokovni pisec JOSIP CIRIL OBLAK. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu, nato služboval v Celovcu in bil pozneje odvetnik v Ljubljani. Kot navdušen planinec in popotnik po evropskih in afriških deželah je napisal vrsto člankov, potopisov in humorno-satiričnih spisov, ki jih je večinoma objavljal v revijah in časopisih. Josip Ciril Oblak je dve desetletji sodeloval tudi pri časniku “Slovenski narod” z gledališkimi poročili in ocenami, polemičnimi spisi ter prispevki o dramatiki.
—–
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Na današnji dan leta 1901 so v Oslu in Stockholmu prvič podelili Nobelove nagrade; 10. december je namreč obletnica smrti tega vélikega švedskega kemika in izumitelja dinamita. Nobelov sklad, ki upravlja z izumiteljevo zapuščino, vsako leto nagradi tiste, ki so največ storili za človeštvo.
V Stockholmu podelijo nagrade za fiziko, kemijo, medicino, književnost ter od leta 1969 tudi za ekonomijo, v Oslu pa nagrado za mir. Švedska akademija znanosti nagrajuje fizike, kemike in ekonomiste, Karolinski inštitut odloča o nagrajencu za medicino, švedska pisateljska akademija podeljuje nagrado za književnost, o nagradi za mir pa odloča odbor, ki ga izvoli norveški parlament.
Vsak nagrajenec prejme Nobelovo diplomo, medaljo in denarno nagrado. Prve nagrade so na današnji dan pred 116-imi leti prejeli: za fiziko Nemec Wilhelm Conrad Röntgen, za kemijo Nizozemec Jacobus Henericus van’t Hoff, za medicino Nemec Emil von Behring, za književnost francoski pesnik Sully-Prudhomme, Nobelovo nagrado za mir pa sta si razdelila ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henry Dunant in soustanovitelj Mednarodne lige za mir Francoz Frédéric Passy.