Franciscejski kataster je uradni popis avstrijskih zemljišč, imenovan po cesarju Francu I. Ta je s posebnim patentom na današnji dan pred dvesto leti odredil izmero vseh zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Žal se to, za zgodovinarje izjemno pomembno delo, ni ohranilo v celoti. Del gradiva je v Italiji in Avstriji, del pa je uničen, izgubljen ali odtujen v zadnji vojni.

—–

Viceadmiral VILJEM baron TEGETTHOFF se je šolal v mornariškem kadetskem kolegiju v Benetkah in bil leta 1866 imenovan za poveljnika avstrijske vojne mornarice. Po pomembni zmagi nad premočnim italijanskim ladjevjem pri otoku Visu je bil povišan v viceadmirala. V tej znameniti bitki je italijanska ladja “Kralj Italije” končala na dnu morja in še vedno leži tam, kakih tristo metrov globoko, približno 15 kilometrov od Visa. Potonila pa je tudi ladja “Palestro”, ki je veljala za vzorno evropsko vojno plovilo. Ta zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju do konca prve svetovne vojne. Leta 1868 je viceadmiral Viljem Tegetthoff postal poveljnik avstro-ogrske mornarice ter jo reorganiziral in posodobil. Rodil se je na današnji dan pred 190-imi leti v Mariboru.

—–

JOSIP KASTELIC se je med prvo svetovno vojno bojeval na Južnem Tirolskem, leta 1922 pa je končal študij teologije, bil nato kaplan na Jesenicah in pozneje župnik pri Svetem Križu nad Jesenicami (zdaj Planina pod Golico). Leta 1925 je kot izseljenski duhovnik odšel v Francijo, po sedmih letih pa v Argentino in v La Paternalu organiziral prvo slovensko mašo. V »Slovenskem tedniku« je uvedel rubriko »Moje versko življenje«; iz nje se je razvila mesečna revija »Duhovno življenje«, ki jo je urejal do začetka druge svetovne vojne.

V časopisu »Slovenec« je objavil tudi študijo »Slovenski izseljenci v Argentini«, v kateri je opisal deželo in tedanjo slovensko skupnost. Leta 1940 se je pridružil argentinski odpravi na Aconcaguo, najvišji gori v Južni Ameriki, in med potjo umrl. Nagrobnik v kraju Puente da Inca mu je izdelal Viktor Sulčič, slovenski arhitekt, ki je v Argentini sicer postavil vrsto večjih objektov. Josip Kastelic se je rodil na današnji dan leta 1898 v Šmihelu pri Žužemberku.

——

Na današnji dan leta 1943 so v partizansko bolnišnico Franja v soteski Pásice pri Novakih preselili prve ranjence. Bolnišnica je dobila ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki je bila – z dvomesečno prekinitvijo – upravnica bolnišnice od januarja leta 1944 do osvoboditve. Bolnišnica je imela petnajst objektov, med njimi tudi elektrarno, marca 1945 pa je dobila celo rentgenski aparat. V njej se je zdravilo nekaj manj kot tisoč pacientov. Opravili so 180 operacij; umrlo je 60 ranjencev. Bolnišnica Franja je bila konspirativna, domačini pa so ves čas varovali to skrivnost. Sovražnik jo je sicer dvakrat neposredno ogrožal, vendar je ni odkril.

Bolnišnični kompleks je kulturni spomenik državnega pomena in nosi tudi Znak evropske kulturne dediščine, po povodnji, ki ga je septembra leta 2007 močno poškodovala, pa je v celoti obnovljen.

—–

V Sloveniji je na današnji dan leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Glasovanja se je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo 88 odstotkov vseh volilcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Slovenska oblast je že prej začela diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive za osamosvajanje. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne o odcepitvi. Najbolj odklonilno stališče do slovenskih potez je imelo srbsko vodstvo.