Danes praznujemo v Republiki Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december 1990, dan, ko je bil zgodovinski plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo. Plebiscita se je udeležilo več kot 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za samostojnost in neodvisnost pa jih je glasovalo 88 odstotkov in pol. Izide plebiscita so na skupni seji vseh treh zborov republiške skupščine razglasili na današnji dan pred 27-imi leti.
Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
___
Leta 1689 je Valvasor v “Slavi vojvodine Kranjske” objavil tudi sestavek o ljudskem smučanju na Blokah. Ta zapis je vsekakor znamenit, kajti v tistih časih v alpskih deželah še niso poznali smuči. Edini, ki so jih izdelovali in uporabljali, so bili slovenski kmetje med Rakitno, Turjakom in Blokami. Takole je zapisal Valvasor:
“Ponekod na Kranjskem poznajo kmetje redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, marveč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju.”
Ta Valvasorjev zapis je tudi v mednarodnem smučarskem svetu znamenito izročilo. Pristne bloške smuči so danes že velika redkost, hranijo jih samo še v muzejih pri nas, v Münchnu in v skandinavskih deželah.
—–
Športni organizator ANTE GNIDOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku. Že mlad je postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v Jugoslaviji, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
—–
Slikarka in grafičarka ADRIANA MARAŽ je leta 1957 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjevala na študijskih potovanjih po Italiji, Franciji in Nemčiji. Pri grafikah, zasnovanih v duhu poetike tako imenovane ljubljanske grafične šole, je uporabljala tehniko barvne jedkanice in akvatinte ter jima dodajala lirske poudarke. Motivika je zožena na nekaj značilnih prvin (predvsem na dele pohištva ali na drobni hišni inventar), včasih povezanih v domišljijske, skoraj sanjske nadrealistične kombinacije. Predmet je najpogosteje le povod za subtilne barvne tonske interpretacije, s katerimi preseže realistični status podob in dosega magičen učnek upodobljenih stvari. Adriana Maraž je za sevoje delo prejela Jakopičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ilirski Bistrici.