Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Pedagoški raziskovalec in pisec ROMAN OBERLINTNER se je rodil na današnji dan leta 1934 v Celju. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz pedagogike in psihologije, leta 1969 pa magistriral iz pedagogike. Sprva je delal v republiškem zavodu za šolstvo, nato na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani,leta 1970 pa je postal namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Roman Oberlintner je preučeval dodatno pomoč slabšim učencem, skupinski pouk, predvsem pa podaljšano in celodnevno bivanje učencev v osnovnih šolah.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro pa je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.
Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
—–
Režiser, scenarist in igralec BOŽO ŠPRAJC je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral iz filmske in gledališke režije ter nato igral in režiral v različnih slovenskih gledališčih. Leta 1977 se je zaposlil v ljubljanski Drami; upodobil je vrsto predvsem manjših, a izrazitih dramskih likov. Leta 1978 je posnel svoj prvi kratkometražni dokumentarni film o Otonu Župančiču, sledila je vrsta televizijskih dokumentarcev in nadaljevank, na primer “Pripovedke iz medenega cvetličnjaka” ter pet celovečernih filmov. Zadnjega je kot soscenarist in režiser leta 1996 posnel “Felixa”, zgodbo o prvem dnevu slovenske osamosvojitvene vojne. Za svoje igralsko in režisersko delo je dobil nekaj tujih in domačih priznanj, med njimi Sterijevo in Badjurovo nagrado. Božo Šprajc se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Kranju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Pedagoški raziskovalec in pisec ROMAN OBERLINTNER se je rodil na današnji dan leta 1934 v Celju. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz pedagogike in psihologije, leta 1969 pa magistriral iz pedagogike. Sprva je delal v republiškem zavodu za šolstvo, nato na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani,leta 1970 pa je postal namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Roman Oberlintner je preučeval dodatno pomoč slabšim učencem, skupinski pouk, predvsem pa podaljšano in celodnevno bivanje učencev v osnovnih šolah.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro pa je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.
Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
—–
Režiser, scenarist in igralec BOŽO ŠPRAJC je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral iz filmske in gledališke režije ter nato igral in režiral v različnih slovenskih gledališčih. Leta 1977 se je zaposlil v ljubljanski Drami; upodobil je vrsto predvsem manjših, a izrazitih dramskih likov. Leta 1978 je posnel svoj prvi kratkometražni dokumentarni film o Otonu Župančiču, sledila je vrsta televizijskih dokumentarcev in nadaljevank, na primer “Pripovedke iz medenega cvetličnjaka” ter pet celovečernih filmov. Zadnjega je kot soscenarist in režiser leta 1996 posnel “Felixa”, zgodbo o prvem dnevu slovenske osamosvojitvene vojne. Za svoje igralsko in režisersko delo je dobil nekaj tujih in domačih priznanj, med njimi Sterijevo in Badjurovo nagrado. Božo Šprajc se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Kranju.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov