Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar MATTHIAS SCHIFFER se je rodil okoli leta 1744. Kot zadnji štajerski baročni freskant je tradicijo monumentalnega stenskega slikarstva nadaljeval v 19. stoletje. V cerkvah, palačah in gradovih je slikal religiozne, mitološke in profane motive. V mladosti je delal na Bavarskem, pozneje pa na Koroškem in Štajerskem. Med drugim je naslikal freske za župno cerkev v Beltincih in na Ptuju, oltarni steni v cerkvi svetega Roka v Brežicah in v nekdanji minoritski cerkvi v Celju. Matthias Schiffer je izdelal tudi oltarni sliki v župni cerkvi v Murski Soboti in na Ptuju.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je imelo društvo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev, saj so pravila dovoljevala članstvo tudi nedelavcem.
Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih in jim tudi priskrbelo delo. Imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejšihorganizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar MATTHIAS SCHIFFER se je rodil okoli leta 1744. Kot zadnji štajerski baročni freskant je tradicijo monumentalnega stenskega slikarstva nadaljeval v 19. stoletje. V cerkvah, palačah in gradovih je slikal religiozne, mitološke in profane motive. V mladosti je delal na Bavarskem, pozneje pa na Koroškem in Štajerskem. Med drugim je naslikal freske za župno cerkev v Beltincih in na Ptuju, oltarni steni v cerkvi svetega Roka v Brežicah in v nekdanji minoritski cerkvi v Celju. Matthias Schiffer je izdelal tudi oltarni sliki v župni cerkvi v Murski Soboti in na Ptuju.
—–
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, “Slavjansko delavsko podporno društvo”, je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je imelo društvo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev, saj so pravila dovoljevala članstvo tudi nedelavcem.
Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih in jim tudi priskrbelo delo. Imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo bésede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.
—–
Novinar in športni delavec EVGEN BERGANT se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je eden najvidnejšihorganizacijskih športnih delavcev ter izjemno priznan sodelavec pri izvedbi športnih tekmovanj v tujini, pa tudi član mnogih izvršnih organov in komisij mednarodnih združenj.
Še posebno opazen je bil Bergantov delež pri snovanju naših krovnih organizacij “Zveze za telesno kulturo” in “Športne zveze Slovenije”, veliko pa je pripomogel tudi k hitremu mednarodnemu priznanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi – Bloudkovo nagrado. Evgen Bergant se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
—–
Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1944. Namenjeno je bilo vsemu osvobojenemu ozemlju, ki so ga nadzorovale enote narodnoosvobodilne vojske. Čez dober mesec je kot prvo redno predstavo uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Do konca vojne je Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju izvedlo več kot 1600 predstav osmih izvirnih in prevedenih iger. Po osvoboditvi so igralci odšli v obnovljena gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu.
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov