Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.01.2018


 Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.

—–

Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik  PAVEL  RASBERGER.  Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.

—–

Pravnik in umetnostni zgodovinar  MARIJAN  MAROLT  se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju,  priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.

—–

MARIJAN  VODOPIVEC  je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo.  Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.

—–

Zdravnik JOŽE  LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.


Na današnji dan

6241 epizod

Na današnji dan

6241 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.01.2018


 Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.

—–

Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik  PAVEL  RASBERGER.  Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.

—–

Pravnik in umetnostni zgodovinar  MARIJAN  MAROLT  se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju,  priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.

—–

MARIJAN  VODOPIVEC  je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo.  Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.

—–

Zdravnik JOŽE  LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.


13.09.2022

13. september - Anton Nanut: z 11-imi leti zborovodja

Novi temelji naše arheologije Prvo esperantsko društvo na Slovenskem »Podjetje za proizvodnjo filmov«


12.09.2022

12. september - letalska nesreča v Polju pri Ljubljani

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Politik in diplomat za slovensko stvar


11.09.2022

11. september - baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca

»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


Stran 39 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov