Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov