Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PAVEL ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Kamni Gorici.
——-
Zdravnica mikrobiologinja JELKA VESENJAK – HIRJAN je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem.
Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in kot njena izvedenka več let delovala v Mjaumaru, Egiptu in Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenjak – Hirjan se je rodila na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778 (torej pred 240-imi leti), načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
PAVEL ŠIVIC je bil vsestranska glasbena osebnost – glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj. Ustvarjal je dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca svojega ustvarjanja je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Literarni zgodovinar BLAŽ TOMAŠEVIČ je bil po diplomi na ljubljanski filozofski fakuleti profesor slovenščine na srednjih šolah, nato pa na pedagoški akademiji v Ljubljani. Preučeval je zlasti slovensko književnost druge polovice 19. stoletja. Objavljal je literarnozgodovinske študije, za knjižnico Kondor pa je med drugim pripravil Levstikovega Martina Krpana, Kersnikovo Jaro gospodo in Gregorčičeve Poezije. Blaž Tomaševič se je rodil na današnji dan leta 1909 v Kamni Gorici.
——-
Zdravnica mikrobiologinja JELKA VESENJAK – HIRJAN je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem.
Pomembno je tudi njeno raziskovanje arboviroz v sredozemskem okolju. Med drugim je bila članica strokovne komisije za virusne bolezni Svetovne zdravstvene organizacije in kot njena izvedenka več let delovala v Mjaumaru, Egiptu in Šrilanki. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenjak – Hirjan se je rodila na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Prvi mejnik v razvoju slovenskega alpinizma je bil vzpon štirih Bohinjcev na Triglav leta 1778 (torej pred 240-imi leti), načrtneje pa so alpinizem začeli razvijati nekateri posamezniki v 19. stoletju, zlasti Valentin Stanič, Henrik Tuma in Julius Kugy. Prve alpinistične organizacije so začele nastajati leta 1872, ko je bilo ustanovljeno društvo “Triglavski prijatelji”. Leta 1893 so ustanovili “Slovensko planinsko društvo”, leta 1906 pa v Ljubljani še prvo pravo alpinistično društvo “Dren”, saj pri Slovenskem planinskem društvu ni bilo prostora za “vratolomnike”.
Ker je slovensko ozemlje že zajela hribolazniška mrzlica, so navdušeni alpinisti in nasprotniki množičnega hribolazništva na današnji dan leta 1921 ustanovili “Turistovski klub Skala”. Člani naj bi gojili za navadne smrtnike prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografijo. Skalaši so se tudi organizirano ukvarjali z markiranjem planinskih poti in graditvijo bivakov.
Neveljaven email naslov