Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik BLAŽ CRÓBATH se je v Prešernovi, Čopovi in Smoletovi družbi razvil v pomembnega mecena. Rodil se je na današnji dan leta 1797 v Železnikih. Po diplomi iz prava na Dunaju je leta 1838 odprl advokaturo v Ljubljani. Pri njem sta delala Miha Kastelic in France Prešeren. Salon v njegovi hiši je postal eno izmed najpomembnejših zbirališč slovensko in slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnih delavcev. Blaž Crobath je bil tudi član Deželnega muzejskega društva, član deželnega zbora in leta 1848 kandidat za poslanca državnega zbora.
—–
Na današnji dan leta 1816 se je na Trojanah rodil šolnik in politik VALENTIN KONŠEK. Na Dunaju je študiral pravo, po vrnitvi pa je bil profesor na gimnazijah v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kranju. V letih 1848 in 49 je urejal “Celske slovenske novine”, časnik, v katerem so bili objavljeni prvi radikalnejši in v liberalnem duhu napisani članki z zahtevami po neodvisnosti šolstva od Cerkve, odpravi samostanov, sekularizaciji cerkvenega premoženja in odpravi celibata. Konšek si je prizadeval tudi za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za ustanovitev slovenske kmetijske šole. Odkrito se je zavzel za to, da bi Judom dovolili naseljevanje na Štajerskem.S svojo odprto uredniško politiko je prispeval k uveljavljanju liberalnih idej med Slovenci v revolucionarnem letu 1848.
—–
Na današnji dan leta 1866 je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.”
Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
—–
Nova velíka smučarska skakalnica v Planici – krstili so jo za mamutsko – je doživela krst na današnji dan leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva. Omogočala naj bi skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.
Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skalcev sta pred 84-imi leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik BLAŽ CRÓBATH se je v Prešernovi, Čopovi in Smoletovi družbi razvil v pomembnega mecena. Rodil se je na današnji dan leta 1797 v Železnikih. Po diplomi iz prava na Dunaju je leta 1838 odprl advokaturo v Ljubljani. Pri njem sta delala Miha Kastelic in France Prešeren. Salon v njegovi hiši je postal eno izmed najpomembnejših zbirališč slovensko in slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnih delavcev. Blaž Crobath je bil tudi član Deželnega muzejskega društva, član deželnega zbora in leta 1848 kandidat za poslanca državnega zbora.
—–
Na današnji dan leta 1816 se je na Trojanah rodil šolnik in politik VALENTIN KONŠEK. Na Dunaju je študiral pravo, po vrnitvi pa je bil profesor na gimnazijah v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kranju. V letih 1848 in 49 je urejal “Celske slovenske novine”, časnik, v katerem so bili objavljeni prvi radikalnejši in v liberalnem duhu napisani članki z zahtevami po neodvisnosti šolstva od Cerkve, odpravi samostanov, sekularizaciji cerkvenega premoženja in odpravi celibata. Konšek si je prizadeval tudi za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za ustanovitev slovenske kmetijske šole. Odkrito se je zavzel za to, da bi Judom dovolili naseljevanje na Štajerskem.S svojo odprto uredniško politiko je prispeval k uveljavljanju liberalnih idej med Slovenci v revolucionarnem letu 1848.
—–
Na današnji dan leta 1866 je bila v ljubljanski čitalnici premierno uprizorjena prva slovenska opereta, “kratkočasna spevoigra v jednem delu” “Tičnik”. Besedilo je po nemški veseloigri poslovenil Mihael Léndovšek, glasbo pa je napisal Benjamin Ípavec. Krstno predstavo si je prišel ogledat celo sam deželni predsednik baron Bach “s prečastito svojo rodovino”, časniki pa so zaneseno poročali:
“Po pravici je h koncu toliko živahnega pleska bilo, da se je dvorana zibala. Le en glas je, da se Ipavčeva spevoigra more meriti z vsako drugo najboljo opereto, vrh tega pa ima za nas še toliko večo vrednost, da so napevi njeni prav v duhu slovanske muzike zloženi. Čitalnica je še tisto noč po telegramu čestitala gospodu doktorju Ipavcu v Gradec.”
Prva slovenska opereta Benjamina Ipavca “Tičnik” je tudi na treh ponovitvah dosegla velik uspeh.
—–
Nova velíka smučarska skakalnica v Planici – krstili so jo za mamutsko – je doživela krst na današnji dan leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva. Omogočala naj bi skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.
Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje. Poleg desetih domačih skalcev sta pred 84-imi leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov