Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je  od novembra leta 1941 do aprila 1942  nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče  s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.

—–

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo, v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.

Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji  je potekala na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.

Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo  skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.

—–

Slikar in ilustrator  MATJAŽ  SCHMIDT  je sprva študiral arhitekturo, nato pa na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost slikarstvo in leta 1974 končal tudi specialko. Najprej je bil oblikovalec v oglaševalskem podjetju, nato učitelj likovne vzgoje, leta 1978 pa je postal samostojni umetnik.

Z ilustracijami je opremil več ključnih del slovenske mladinske literature, na primer “Kurirčka” Janeza Bitenca, “Dobro jutro, dober dan” Žarka Petana, “Hišo” Daneta Zajca, “Kekca na hudi poti” ter “Kekca in Bedanca” Josipa Vandota, “Kosovirje na leteči žlici” Svetlane Makarovič ter avtorski knjigi “Nejčev prvi” in “Nejčev drugi leksikon”. Posvečal se je še risanju pravljic v stripu, ilustriral pa je tudi številne učbenike in oblikoval lutke. Za svoje delo je med drugim prejel Smrekarjevo nagrado ter leta 2009 Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Matjaž Schmidt se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani,