Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bilje dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodni delavec, pesnik in alpinist VALENTIN STANIČ je bil leta 1802 posvečen v duhovnika; služboval je v različnih slovenskih krajih, 1819. leta pa je bil imenovan za kanonika in višjega šolskega nadzornika v Gorici. Bilje dejaven preroditelj, ljubitelj narave in človekoljub, mentor in dobrotnik slovenskh študentov v Gorici, glavni pobudnik za ustanovitev goriške gluhonemnice in njen prvi ravnatelj. Ustanovil je tudi knjigarno in leta 1842 izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1845 je postal tudi član münchenskega društva proti trpinčenju živali, pozneje pa je v Gorici ustanovil podobno društvo, prvo takšno na avstrijskem ozemlju.
Valentin Stanič je veljal za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki za vzpone ni najemal gorskih vodnikov. Kot samohodec in prvopristopnik je bil takrat v vrhu evropske alpinistike. Po njem se imenujeta zavetišče pod vrhom Triglava in planinska koča vrh Pekla nad triglavsko dolino Kot. V Staničevih pesmih, ki so pogosto odsev njegovega navdušenja nad petjem, je malo izvirnega, motive pa spremljajo religiozne, socialne in vzgojne misli. Valentin Stanič se je rodil na današnji dan leta 1774 v Bodrežu na Goriškem.
—–
Inženir, podjetnik, izumitelj in začetnik slovenskega letalskega pionirstva VALENTIN MATIJA ŽIVIC je izumljal helikopter z rotorji na vodoravnih oseh. Čeprav se je spopadal s problemom, ki so ga na ustreznejši način rešili šele pol stoletja pozneje, je v letih od 1909 do 1911 ustanovil in vzdrževal delniško družbo za razvoj in izdelovanje svojih “letalnikov” ter za poznejši promet z njimi. To je bilo brez dvoma prvo takšno združenje na svetu, a ni zaživelo, saj se Živicu izum ni posrečil.
Kot inženir in podjetnik je med drugim leta 1872 trasiral železnico Trst – Ajdovščina, nekaj pozneje pa zgradil vodovod na Cetinju v Črni gori.. Kot izumitelju so mu priznali enajst patentov za izume, večinoma za kmetovalce in vinogradnike. Živic, ki je večji del svojega življenja preživel v Trstu, je bil nekaj let mestni odbornik za zaledje Trsta in delaven v narodnostnem boju tržaških Slovencev, bil pa je tudi soustanovitelj in prvi ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice. Valentin Matija Živic se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Skopem na Krasu.
—–
Pesnica in pisateljica VERA ALBREHT je znana predvsem po literarnih delih za mladino. Rodila se je na današnji dan leta 1895 v Krškem. Med svetovnima vojnama je sodelovala pri ženskem gibanju in v mednarodni Ligi za mir in svobodo, med narodnoosvobodilno vojno pa je bila večkrat zaprta in internirana v Ravensbrücku. Pesmi in prozna dela, zlasti za mladino, je začela pisati že pred drugo svetovno vojno, po njej pa je izdala več zbirk mladinske poezije in proze, napisane pretežno v tradicionalnem slogu. Vera Albreht je delovala tudi kot publicistka ter sodelovala v mednarodni zvezi književnikov.
—–
Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodje Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov