Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namrečcerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delala kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
——
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1801 se je v Nóršincih pri Murski Soboti rodil pastor in šolnik JANOŠ KARDOŠ, poleg Štefana Kűzmiča najuspešnejši in najuglednejši prekmurski evangeličanski pisec. Leta 1845 je postal cerkveni nadzornik slovenskih evangeličanskih šol v Prekmurju, pozneje pa tudi cerkveni cenzor in šolski recenzent za slovenske učbenike. Prevajal in prirejal je priročnike za verski pouk in za bogoslužje pripravil pesmarico z več kot 500 pesmimi. Evangelčani namrečcerkvenih pesmaric niso uporabljali le pri bogoslužju, temveč tudi v šoli, pri pouku tako pomebnega predmeta, kot je bilo zanje cerkveno petje. Ta knjiga velja za njegovo najbolj samostojno in umetniško najbolj ustvarjalno delo. Pastor in pisatelj Janoš Kardoš je znan tudi kot prevajalec pesmi znanih madžarskih pesnikov.
—–
Logoped ZDRAVKO OMERZA je leta 1931 opravil izpit za predmetnega učitelja gluhih otrok. Najprej je poučeval na osnovnih šolah, nato na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, v letih od 1956 do 1968 pa je bil predavatelj logopedije na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Njegova poglavitna prizadevanja so bila prepričati strokovno javnost, kako pomembno je razvijati dober govor že v predšolski dobi in nujno popravljati slabega; ena najpomembnejših nalog predšolskih ustanov in osnovnih šol naj bi bila naučiti otroke pravilno govoriti, saj je govor podlaga njihovega umskega in naravnega razvoja ter sredstvo za izobrazbo in vzgojo. Zdravko Omerza je napisal tudi več knjig in več kot sto strokovnih člankov. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Krškem.
—–
Scenograf ERNEST FRANZ se je rodil na današnji dan leta 1906 v Podgorju pri Sežani. Iz arhitekture je diplomiral leta 1930 pri mojstru Plečniku. Najprej je delala kot projektant, nato pa kot scenograf za dramski, operni in baletni oder pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Do leta 1972 je bil tudi ravnatelj gledališkega ateljeja. Po drugi svetovni vojni je gostoval še drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. V njegovih stvaritvah je bilo čutiti precejšnjo mero realizma s posluhom za prostorsko kompozicijo in časovno oznako. Izvirnejši je bil pri oblikovanju arhitekturnih ambientov, iz katerih je pogosto odsevala funkcionalistična likovna govorica. Ernest Franz je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado.
——
Na današnji dan leta 1934 se je v Ljubljani rodil etnolog, umetnostni zgodovinar in likovni kritik IVAN SEDEJ. Leta 1960 je diplomiral in pozneje doktoriral iz umetnostne zgodovine, leta 1967 pa je diplomiral še iz etnologije. Do leta 1986 je bil direktor Likovnega razstavišča Riharda Jakopiča, pozneje pa direktor Slovenskega etnografskega muzeja. Teoretično je utemeljil varstvo etnoloških spomenikov in izdelal 29 tipografskih elaboratov o ljudskem stavbarstvu. Veliko je pisal o ljudski umetnosti in stavbarstvu, o sodobni likovni umetnosti pa tudi eseje in likovne kritike. Bibliografija Ivana Sedeja obsega več kot tisoč enot.
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov