Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC APÁRNIK se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.
Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.
Speleolog in krasoslovec IVAN ANDREJ PERKO je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame.
Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.
—–
Politik BORIS KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.
—–
Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred 1149-imi leti v Rimu.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC APÁRNIK se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.
Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.
Speleolog in krasoslovec IVAN ANDREJ PERKO je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame.
Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.
—–
Politik BORIS KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.
—–
Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred 1149-imi leti v Rimu.
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov