Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

14.02.2018


FRANC  APÁRNIK  se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.

Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.

—–

Speleolog in krasoslovec  IVAN  ANDREJ  PERKO  je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo,  raziskovanje in turistično urejanje jame.

Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleolli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.

—–

Politik  BORIS  KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah  – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.

—–

Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred  1149-imi leti v Rimu.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

14.02.2018


FRANC  APÁRNIK  se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.

Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.

—–

Speleolog in krasoslovec  IVAN  ANDREJ  PERKO  je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo,  raziskovanje in turistično urejanje jame.

Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleolli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.

—–

Politik  BORIS  KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah  – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.

—–

Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred  1149-imi leti v Rimu.


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov