Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico,prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.

—–

PETER  PODREKA je bil prvi pesnik in pisatelj med Beneškimi Slovenci; med nje je širil slovenske knjige in s svojim delom vplival tudi na Ivana Trinka Zamejskega. Podreka se je rodil na današnji dan leta 1822 v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Bogoslovje je končal v Vidmu. Ohranjene so njegove narečne pridige iz let od 1848 do 54.  Od leta 1849 je v slovenskem periodičnem tisku objavljal pesmi in novice iz Beneške Slovenije ter zbiral gradivo o terskem in rezijanskem narečju. Narodni buditelj, pisatelj in pesnik Peter Podreka je priredil tudi “Katekizem za Beneške Slovence”.

—–

V marčni revoluciji leta 1848 so v okviru habsburške monarhije tudi Slovenci postavili zahtevo po svoji državi, “zedinjeni Sloveniji”. Ker pojem Slovenije tedaj v Evropi še ni bil znan in niti Slovenci sami niso vedeli, kolikšen je njen  geografski obseg, se je te pionirske naloge lotil pravnik, geograf in politik PETER KOZLER. Načrtno je začel zbirati zemljepisno, narodopisno in statistično gradivo, študiral je krajevna imena, ko pa so drugi načini odpovedali, se je pri ugotavljanju poteka narodnih meja ravnal po navzočnosti ali odsotnosti slovenskega bogoslužja. Tako je v primerjavi s sedanjimi mejami segel znatno globlje v Avstrijo, na jugu je zajel še vso Istro in del Kvarnerja, le na jugovzhodu je svojo mejo postavil znotraj današnjih meja.

Kozlerjeva “vélika Slovenija” je bila precej večja od današnje države, ki meri le 87 odstotkov ozemlja, prikazanega na njegovem zemljevidu. Ta bi moral iziti v začetku leta 1853, vendar so tehnični zapleti in politične razmere povzročili, da je zemljevid prišel v javnost šele leta 1861. V naslednjih desetih letih je doživel tri ponatise. Sicer pa Peter Kozler ni bil le avtor prvega slovenskega zemljevida in narodni buditelj; bil je tudi soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler” (predhodnice današnje Pivovarne Union), “Trboveljske premogokopne družbe”, eden vodilnih bančnikov ter pospeševalec graditve železnic. Peter Kozler se je rodil na današnji dan leta 1824 v Kočah pri Kočevski Reki.

—–

Politik  KAREL  PODGORNIK  se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu,  pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prezel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.

Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.