Leto 1848 je v Evropi znano po številnih buržoazno-demokratičnih revolucijah. Na današnji dan tega leta je nezadovoljstvo proti reakcionarnemu režimu Clemensa Lotharja Wenzla Metternicha na Dunaju preraslo v revolucijo, znano kot marčna revolucija. Metternich je še isti dan odstopil in pobegnil iz države, revolucijo pa je že v nekaj dneh zatrla vojska in monarhija se je ohranila. Nemiri so se preselili tudi v Ljubljano in v druga slovenska mesta.

Ker si je slovenska buržoazija izbrala geslo “mir, red in varnost” in se je tako kot dunajska ustrašila nemirov ter izgube svoje lastnine, je bila pripravljena sprejeti kompromise, samo da ne bi izbruhnila prava revolucija. Buržoazno-demokratične revolucije so med drugim sprožile tudi nacionalno vprašanje, zato so to leto poimenovali kar pomlad narodov. Pri nas je spodbudila slovensko narodno gibanje. Postavljena je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji – po združitvi vsega slovenskega narodnostnega ozemlja v enoto in po odpravi starih deželnih meja, ki so ločevale Slovence.

—–

Prva tobačna “tovarna” v Ljubljani je začela obratovati v poljanskem predmestju. Leta 1759 so jo v najetem Garzarollijevem mlinu uredili kranjski deželni stanovi. Delovala je tri leta, kmalu zatem pa je zasebno prozvodnjo tobačnih izdelkov začel tudi župan France Matevž Peer v hiši blizu cerkve svetega Florijana na Gornjem trgu, a je moral kmalu odnehati, ker je odžiral dobiček od prodaje tobaka deželnim stanovom.

Dobro desetletje pozneje pa je Centralna direkcija tobačnih tovarn z Dunaja na pobudo ljubljanske finančne uprave v rafineriji sladkorja, Cukrarni, najela prostore za izdelavo posebne vrste cigar – viržink; 24 delavk je začelo  proizvodnjo na današnji dan leta 1871. Konec istega leta je bilo v Tobačni tovarni  Ljubljana  zaposlenih  že  več  kot  tisoč l judi, naslednje leto  pa  so proizvodnjo preselili v novo tovarniško stavbo med Tržaško cesto in Južno železnico.

——

Čebelar in gospodarstvenik  ANTON  ŽNIDERŠIČ  je z inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo pa tudi s strokovnimi pogledi na sodobno čebelarjenje v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno zaznamoval slovensko čebelarstvo. Brez dvoma je največje priznanje in ugled dosegel z izboljšavo Albertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar panj AŽ. Postal je eden največjih pridelovalcev medu, voska in kranjskih čebeljih matic v Avstro-Ogrski in zunaj njenih meja.

Kot gospodarstvenik je ustanovil tudi trgovino s čebelarskimi potrebščinami, strojarno in leta 1899  tovarno testenin Pekatete. Je avtor številnih strokovnih člankov v domačih in tujih časopisih ter več samostojnih publikacij o čebelarstvu in gospodarstvu. Anton Žnideršič se je rodil na današnji dan leta 1874 v Ilirski Bistrici.

—–

Dramski igralec  ARNOLD  TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev.  Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.