Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan z deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
——
Kapitan bojne ladje MIRKO PLEIWEISS je leta 1915 končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je Mirko Pleiweiss živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan z deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
——
Kapitan bojne ladje MIRKO PLEIWEISS je leta 1915 končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je Mirko Pleiweiss živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov