Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan z deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
——
Kapitan bojne ladje MIRKO PLEIWEISS je leta 1915 končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je Mirko Pleiweiss živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan z deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
——
Kapitan bojne ladje MIRKO PLEIWEISS je leta 1915 končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je Mirko Pleiweiss živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Rodil se je na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov