Pisatelj, kritik in teatrolog  FILIP   KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič,  se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju.

Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.

—–

Tržič na Gorenjskem je imel zaradi svoje lege in obilne vodne sile že od nekdaj dobre možnosti za razvoj domače obrti, predvsem kovaštva in usnjarstva. Tržiški usnjarji so se združili v ceh že leta 1662, to obrt pa je spremljala tudi čevljarska. Ta se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja že začela razvijati v industrijo. Leta 1906 je v Tržiču začel izdelovati čevlje tudi PETER  KOZINA.

Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, se izučil za trgovca v Šmartnem pri Litiji, delo pa je dobil pri trgovcu Krisperju v Ljubljani. Nekaj let je prodajal obutev po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji in celo v baltskih deželah, leta 1906 pa je začel s pomočjo domačih čevljarjev izdelovati čevlje v Tržiču. Najboljše je  združil v  skupni delavnici  in  tako  pocenil  izdelavo  ter omogočil uvedbo strojev. Začel je z desetimi delavci: serijsko so prirezovali usnje in šivali zgornje dele obutve, preostalo pa

so naredili obrtniki v svojih delavnicah. Čez nekaj let je že zgradil tovarno, na današnji dan leta 1913 pa se je podjetje preimenovalo v “Peter Kozina in družabniki” ali na kratko PE-KO. Tovarna je zaposlovala 300 delavcev, na leto pa je izdelala po 460.000 parov čevljev.

——-

Kipar  FRANCE  ROTAR  je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.

—–

Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica, ki jo je po svojih načrtih zgradil in tudi zajetno sofinansiral kranjski stavbenik Ivan Rožman pa je bila nared pozneje. Prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934: Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.