JOŽA ČOP je bil po tragični smrti filozofa in alpinista Kleménta Juga leta 1924 vodilni slovenski alpinist. 46 let je delal v jeseniški železarni. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Za dosežke v alpinizmu  je dobil tudi Bloudkovo nagrado. Joža Čop se je rodil na današnji dan leta 1893 na Jesenicah.

—–

Na današnji dan leta 1899 se je v Sveti Barbari nad Škofjo Loko rodil pripovednik in publicist JAN PLESTENJAK. V Šentvidu pri Ljubljani je končal klasično gimnazijo,  nato pa je študiral slavistiko. Objavljal je črtice, podlistke in kritike, pisateljsko pa se je leta 1936 uveljavil z večerniško povestjo “Lovrač”. V preprostem, domačijskem realističnem slogu je pisal trpke zgodbe iz domačega hribovskega okolja ter o razmerjih med kmečkimi in tovarniškimi delavci. Jan Plestenjak je leta 1940 za mladino izdal avtobiografsko zgodbo “Bajtarska kri”.

—–

CIRIL  PRAČEK  je bil med prvimi tekmovalci v alpskem smučanju v Sloveniji, večkrat državni prvak v alpskih disciplinah in že leta 1931 član državne jugoslovanske reprezentance. Dvakrat je nastopil tudi na olimpijskih igrah: leta 1936  v  Garmisch-Partenkirchnu  in  1948. v St. Moritzu. Že pred drugo svetovno

vojno je zastopal naše barve na štirih svetovnih  prvenstvih;  leta  1939  je  bil  v

Zakopanah sedmi v slalomu in dvanajsti v kombinaciji. Ta rezultat je bil še dolgo nedosegljiv za mlajše rodove.

Po vojni je šestkrat osvojil naslov državnega prvaka, pri svojih 85-ih letih pa je še učil cicibane. Kot alpinist je Ciril Praček opravil več kot tristo plezalnih vzponov (med temi deset prvenstvenih) in bil več kot 50 let dejaven član Gorske reševalne službe.  Objavljal  je  v  Planinskem  vestniku,  napisal  več  strokovnih  knjig o

smučanju ter spomine v dveh knjigah. Leta 1987 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Alpski smučar in trener, alpinist in gorski reševalec ter publicist Ciril Praćek se je rodil na današnji dan  leta 1913 v Podbrdu.

Pesnik  RUDI  MIŠKOT   je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.

Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.

—–

Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator  DUŠAN  POVH  je študij arhitekture prekinil leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev časopisa »Pavliha« in »Partizanskega lutkovnega gledališča«. Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečercih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi ter s športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa  Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.