Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽA ČOP je bil po tragični smrti filozofa in alpinista Kleménta Juga leta 1924 vodilni slovenski alpinist. 46 let je delal v jeseniški železarni. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Za dosežke v alpinizmu je dobil tudi Bloudkovo nagrado. Joža Čop se je rodil na današnji dan leta 1893 na Jesenicah.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Sveti Barbari nad Škofjo Loko rodil pripovednik in publicist JAN PLESTENJAK. V Šentvidu pri Ljubljani je končal klasično gimnazijo, nato pa je študiral slavistiko. Objavljal je črtice, podlistke in kritike, pisateljsko pa se je leta 1936 uveljavil z večerniško povestjo “Lovrač”. V preprostem, domačijskem realističnem slogu je pisal trpke zgodbe iz domačega hribovskega okolja ter o razmerjih med kmečkimi in tovarniškimi delavci. Jan Plestenjak je leta 1940 za mladino izdal avtobiografsko zgodbo “Bajtarska kri”.
—–
CIRIL PRAČEK je bil med prvimi tekmovalci v alpskem smučanju v Sloveniji, večkrat državni prvak v alpskih disciplinah in že leta 1931 član državne jugoslovanske reprezentance. Dvakrat je nastopil tudi na olimpijskih igrah: leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu in 1948. v St. Moritzu. Že pred drugo svetovno
vojno je zastopal naše barve na štirih svetovnih prvenstvih; leta 1939 je bil v
Zakopanah sedmi v slalomu in dvanajsti v kombinaciji. Ta rezultat je bil še dolgo nedosegljiv za mlajše rodove.
Po vojni je šestkrat osvojil naslov državnega prvaka, pri svojih 85-ih letih pa je še učil cicibane. Kot alpinist je Ciril Praček opravil več kot tristo plezalnih vzponov (med temi deset prvenstvenih) in bil več kot 50 let dejaven član Gorske reševalne službe. Objavljal je v Planinskem vestniku, napisal več strokovnih knjig o
smučanju ter spomine v dveh knjigah. Leta 1987 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Alpski smučar in trener, alpinist in gorski reševalec ter publicist Ciril Praćek se je rodil na današnji dan leta 1913 v Podbrdu.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator DUŠAN POVH je študij arhitekture prekinil leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev časopisa »Pavliha« in »Partizanskega lutkovnega gledališča«. Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečercih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi ter s športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽA ČOP je bil po tragični smrti filozofa in alpinista Kleménta Juga leta 1924 vodilni slovenski alpinist. 46 let je delal v jeseniški železarni. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom – imenovali so jih zlata naveza – bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Za dosežke v alpinizmu je dobil tudi Bloudkovo nagrado. Joža Čop se je rodil na današnji dan leta 1893 na Jesenicah.
—–
Na današnji dan leta 1899 se je v Sveti Barbari nad Škofjo Loko rodil pripovednik in publicist JAN PLESTENJAK. V Šentvidu pri Ljubljani je končal klasično gimnazijo, nato pa je študiral slavistiko. Objavljal je črtice, podlistke in kritike, pisateljsko pa se je leta 1936 uveljavil z večerniško povestjo “Lovrač”. V preprostem, domačijskem realističnem slogu je pisal trpke zgodbe iz domačega hribovskega okolja ter o razmerjih med kmečkimi in tovarniškimi delavci. Jan Plestenjak je leta 1940 za mladino izdal avtobiografsko zgodbo “Bajtarska kri”.
—–
CIRIL PRAČEK je bil med prvimi tekmovalci v alpskem smučanju v Sloveniji, večkrat državni prvak v alpskih disciplinah in že leta 1931 član državne jugoslovanske reprezentance. Dvakrat je nastopil tudi na olimpijskih igrah: leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu in 1948. v St. Moritzu. Že pred drugo svetovno
vojno je zastopal naše barve na štirih svetovnih prvenstvih; leta 1939 je bil v
Zakopanah sedmi v slalomu in dvanajsti v kombinaciji. Ta rezultat je bil še dolgo nedosegljiv za mlajše rodove.
Po vojni je šestkrat osvojil naslov državnega prvaka, pri svojih 85-ih letih pa je še učil cicibane. Kot alpinist je Ciril Praček opravil več kot tristo plezalnih vzponov (med temi deset prvenstvenih) in bil več kot 50 let dejaven član Gorske reševalne službe. Objavljal je v Planinskem vestniku, napisal več strokovnih knjig o
smučanju ter spomine v dveh knjigah. Leta 1987 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo. Alpski smučar in trener, alpinist in gorski reševalec ter publicist Ciril Praćek se je rodil na današnji dan leta 1913 v Podbrdu.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator DUŠAN POVH je študij arhitekture prekinil leta 1942, ko so ga Italijani zaprli in internirali. Leto pozneje se je pridružil partizanom ter postal eden izmed ustanoviteljev časopisa »Pavliha« in »Partizanskega lutkovnega gledališča«. Po osvoboditvi je bil v Državnem filmskem podjetju (pozneje Triglav filmu) redaktor prvih »Filmskih novic« in »Filmskih obzornikov«. Pozneje je režiral 22 kratkih športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor pri enajstih in montažer pri devetih slovenskih igranih celovečercih. Ukvarjal se je tudi z lutkovnimi filmi ter s športno karikaturo. Za svoje filmsko delo je prejel več domačih in tujih nagrad, leta 1995 pa Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Povh se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov