Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vloga slovanskega kralja Sama je vsekakor nejasna, saj je le malo virov, ki podrobneje razlagajo, kakšna je bila. Za njegovo biografijo in zgodovino je najpomembnejši vir tako imenovana Fredegarjeva “Kronika”, ki je bila napisana okoli leta 660. Po njej je bil Samo trgovec frankovskega izvora iz okolice mesta Sens. Okoli leta 623 je prišel v stik s Slovani med Labo in Donavo; kot odposlanec frankovskega kralja naj bi jih podprl v uporu proti Avarom. Samo se je pridružil Slovanom, se izkazal za sposobnega vojskovodjo in prav zato so ga izbrali za svojega kralja. Vladal jim je 35 let, do svoje smrti leta 658 ali 659.
Položaj vladarja si je menda utrdil tudi s “političnimi” porokami z dvanajstimi slovanskimi ženami. Na ta način naj bi navezal nase vodilne kneze in ustanovil Samovo plemensko zvezo, najstarejšo dokumentirano slovansko državno tvorbo. Tej tvorbi je pripadala tudi posebna krajina “marca Vinedórum”, pozneje znana kot Karantanija, pod oblastjo kneza Valuka. Kdaj sta se povezala kralj Samo in knez Valuk ni znano, skoraj zagotovo pa v boju proti Avarom. Samove zmage so omogočile razvoj številnih slovanskih etnogenez, med njimi tudi karantanske. V zgodovinopisju je vprašanje slovanskega kralja Sama in njegove plemenske zveze povzročilo veliko polemičnih razprav, predvsem zaradi pomanjkanja virov.
—–
Antropologinja BRANISLAVA SUŠNIK je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani ter ob študiju klinopisa in asirsko babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, nato pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja.
Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Tonsko je snemala in fotografirala običaje avtohtonih plemen ter ustvarila enega najlepših in najbogatejših etnografskih muzejev v Južni Ameriki. To raziskovanje je bilo seveda naporno in nevarno, zato so jo vedno spremljali trije stražarji, nositi pa je smela tudi orožje.
Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o Južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli dve njeni deli: “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”.
Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, govori najvišja državna nagrada za »ustvarjalni pripevek k paragvajski identiteti«, ki jo je prejela še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila na današnji dan leta 1920 v Medvodah.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vloga slovanskega kralja Sama je vsekakor nejasna, saj je le malo virov, ki podrobneje razlagajo, kakšna je bila. Za njegovo biografijo in zgodovino je najpomembnejši vir tako imenovana Fredegarjeva “Kronika”, ki je bila napisana okoli leta 660. Po njej je bil Samo trgovec frankovskega izvora iz okolice mesta Sens. Okoli leta 623 je prišel v stik s Slovani med Labo in Donavo; kot odposlanec frankovskega kralja naj bi jih podprl v uporu proti Avarom. Samo se je pridružil Slovanom, se izkazal za sposobnega vojskovodjo in prav zato so ga izbrali za svojega kralja. Vladal jim je 35 let, do svoje smrti leta 658 ali 659.
Položaj vladarja si je menda utrdil tudi s “političnimi” porokami z dvanajstimi slovanskimi ženami. Na ta način naj bi navezal nase vodilne kneze in ustanovil Samovo plemensko zvezo, najstarejšo dokumentirano slovansko državno tvorbo. Tej tvorbi je pripadala tudi posebna krajina “marca Vinedórum”, pozneje znana kot Karantanija, pod oblastjo kneza Valuka. Kdaj sta se povezala kralj Samo in knez Valuk ni znano, skoraj zagotovo pa v boju proti Avarom. Samove zmage so omogočile razvoj številnih slovanskih etnogenez, med njimi tudi karantanske. V zgodovinopisju je vprašanje slovanskega kralja Sama in njegove plemenske zveze povzročilo veliko polemičnih razprav, predvsem zaradi pomanjkanja virov.
—–
Antropologinja BRANISLAVA SUŠNIK je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani ter ob študiju klinopisa in asirsko babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, nato pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja.
Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Tonsko je snemala in fotografirala običaje avtohtonih plemen ter ustvarila enega najlepših in najbogatejših etnografskih muzejev v Južni Ameriki. To raziskovanje je bilo seveda naporno in nevarno, zato so jo vedno spremljali trije stražarji, nositi pa je smela tudi orožje.
Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o Južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli dve njeni deli: “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”.
Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, govori najvišja državna nagrada za »ustvarjalni pripevek k paragvajski identiteti«, ki jo je prejela še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila na današnji dan leta 1920 v Medvodah.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov